Sredstva, zmanjšana za 10 % stroškov administrativnih in strokovnih služb, bo Zavod IPF izplačal takoj po dokončni uskladitvi pravil delitve nadomestil med upravičence oz. njihove kolektivne organizacije, vendar najkasneje ob koncu poslovnega leta.To je dolžan storiti kot nosilec začasnega dovoljenja za kolektivno uveljavljanje pravice do nadomestila iz naslova privatnega in drugega lastnega reproduciranja. V primeru, da do omenjene uskladitve pravil delitve zbranih nadomestil med upravičenci ne bo prišlo pravočasno, bodo nadomestila izplačana kot predplačila in v naslednjem letu poračunana v skladu s kasnejšim dogovorom med upravičenci.

Smisel zbiranja nadomestil za privatno reproduciranje temelji na dejstvu, da je zaradi cenovno vse bolj dostopnih digitalnih tehnologij mogoče reproducirati filmska, glasbena in književna avtorska dela v kvaliteti, ki je praktično enaka izvirnim reprodukcijam na nosilcih zvoka ali slike. Potrošniki, ki jim ob določenih omejitvah zakon dopušča prosto in brezplačno izdelavo kopij izvirnih reprodukcij za zasebno uporabo, se te možnosti pogosto poslužujejo, zato naj bi dohodke iz prodaje že objavljenih avtorskih del ustvarjalcem vsaj v manjši meri nadomestila prav sredstva, zbrana iz naslova privatnega reproduciranja, kakršna sicer pozna tudi velika večina evropskih držav.

V Sloveniji velja nova vladna uredba o zneskih nadomestil od oktobra 2006, Zavod IPF pa jo v imenu vseh upravičencev izvaja od januarja 2008 dalje.

Med upravičence do nadomestil iz naslova privatnega reproduciranja zastopajo pri nas kolektivne organizacije Zavod IPF, SAZAS (Združenje skladateljev, avtorjev in založnikov za zaščito avtorskih pravic Slovenije), ZAMP (kolektivna organizacija, ki kolektivno varuje in upravlja pravice avtorjev in del s področja književnosti, znanosti, publicistike in njihovih prevodov) ter SAZOR (Slovenska avtorska in založniška organizacija za reprografske pravice). Avdiovizualni producenti, avtorji in izvajalci v Sloveniji zaenkrat še nimajo svoje kolektivne organizacije, saj je Zavod izvajalcev in producentov avdiovizualnih del Slovenije – AIPA - trenutno še v ustanavljanju.

Med zavezance za plačilo nadomestil, ki jih določa Zakon o avtorski in sorodnih pravicah, spadajo vsi proizvajalci in uvozniki naprav za tonsko ter vizualno snemanje, imetniki naprav, ki ponujajo odplačno fotokopiranje in proizvajalci ter uvozniki praznih nosilcev zvoka ali slike.

Tako upravičenci, ki jih zastopa Zavod IPF, kot zavezanci za plačilo, ki jih zastopa Trgovinska zbornica Slovenije, imajo v zvezi z vladno uredbo vrsto pomislekov in predlogov.

Po besedah Andreja Jeraja, vodje delovne skupine za nosilce zvoka, slike in naprave, ki deluje v okviru Trgovinske zbornice Slovenije, so že v času priprave te uredbe opozarjali, da bo na tem področju prišlo do sistemskih anomalij. Pri oblikovanju je bila premalo upoštevana stran zavezancev, ki sicer ne trdijo, da plačujejo preveč, temveč da so zneski nadomestil nesorazmerni. Vrsta drugih pomanjkljivosti se neposredno dotika regulative o prostem toku blaga in storitev na tržiščih Evropske unije, saj uredba ne predvideva reeksporta v druge države.

Andrej Jeraj: »V praksi se zavezanci srečujemo s praktičnimi problemi, ki jih Trgovinska zbornica Slovenije oziroma zavezanci v sodelovanju z Zavodom IPF želimo tudi rešiti. Zaradi teh težav in neskladij je Trgovinska zbornica Slovenije že leta 2007 dala ustavno pobudo za preverjanje ustavnosti na tem področju. Kljub tem aktivnostim lahko rečem, da smo v Zavodu IPF našli kompetentnega sogovornika, s katerim nam uspeva skozi obojestransko razumevanje oblikovati predlog nove, vsem bolj prijazne uredbe in jo ponovno predlagati Ministrstvu za gospodarstvo, da jo pomaga spremeniti enim in drugim v obojestransko korist in zadovoljstvo.«

Sašo Fajon, ki je na Zavodu IPF odgovoren za področje izvajanja uredbe, pravi, da nesorazmerja ugotavljajo tudi sami. Nadomestilo za trdi disk lahko znaša tudi do tretjine njegove nabavne cene, kar je tudi po mnenju upravičencev nesorazmerno z nadomestili pri drugih napravah ali nosilcih. Po drugi strani pa so nesorazmerno nizka prav nadomestila za prazne nosilce zvoka in slike, ki se v največji meri uporabljajo za shranjevanje zaščitenih avtorskih del (npr. CD in DVD zgoščenke ter spominske kartice).

Sašo Fajon: »V pogajalskem dialogu želimo doseči, da bi se uvozniki in zastopniki upravičencev do nadomestil sami sporazumeli, kakšne naj bodo najbolj primerne rešitve. Čeprav včasih zgleda, da se kolektivne organizacije izogibajo dialogu z uporabniki in zavezanci, pri nas ne razmišljamo tako. Od leta 2006 do danes je Zavod IPF uspel skleniti sporazume s praktično vsemi skupinami zavezancev oz. z uporabniki zaščitenih del. Če se tudi področja privatnega reproduciranja lotimo zrelo, strokovno in z dovolj potrpljenja, smo prepričani, da je dogovor možen.«

Nova ureditev sistema privatnega reproduciranja naj bi zagotovila zavezancem bistveno ugodnejše pogoje v primeru, da z nosilcem začasnega dovoljenja za zbiranje nadomestil v vseh pogledih poslovno korektno sodelujejo. V tem trenutku problem namreč ni samo v identifikaciji uvoznikov, ampak tudi v tem, o kolikšnem obsegu uvoza poročajo. V prihodnje bo zato najbolj pomembno vzpostaviti zakonske podlage za učinkovit mehanizem nadzora, ki bo zavezancem za plačilo nadomestil omogočil enakopraven položaj na trgu. Le na ta način se bo mogoče izogniti tudi nastanku sivega trga in nelojalne konkurence.

Določeni mehanizmi nadzora preko tržne inšpekcije do neke mere že obstajajo, vsaj za področje uvoza iz držav zunaj Evropske skupnosti pa z vsemi podatki razpolaga le Generalni carinski urad Republike Slovenije. Žal teh podatkov Zavodu IPF, ki je sicer nosilec javnega pooblastila, pri GCU ne morejo posredovati, ker za to ni ustrezne pravne podlage.