Slovenija je bila udeležena v projektu tako v fazi zbiranja podatkov o sestavi slovenskih živil, prav tako pa tudi pri vzpostavitvi informacijskega sistema za upravljanje podatkov. Ljubljanska Biotehniška fakulteta je leta 2006 oblikovala prvo prehransko tabelo za področje mesa in mesnih izdelkov ter leta 2013 drugo tabelo za živila rastlinskega izvora.
Obe tabeli sta podprti s podatkovno zbirko, ki je javno dostopna preko Odprte platforme za klinično prehrano (OPKP) na spletu. OPKP tako predstavlja slovensko nacionalno točko evropske platforme EuroFIR in omogoča izmenjavo podatkov o sestavi živil z drugimi evropskimi centri.
OPKP je rezultat skupnega dela raziskovalcev odseka za računalniške sisteme Instituta Jožef Stefan, Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ljubljanske Pediatrične klinike, Onkološkega inštituta, Inštituta za varovanje zdravja RS, podjetja Sonce.net in nekaterih drugih institucij.
Kot je za STA pojasnila predstavnica Instituta Jožef Stefan Barbara Koroušič Seljak, podatki o sestavi živil služijo ne le raziskovalnim namenom, temveč tudi dietetikom pri obravnavi bolnikov in posameznikom pri oceni učinka sestavin živil na njihovo zdravje. Podatki so uporabni tudi za zdravstvene trditve na živilih in za živilsko industrijo.
Po besedah Koroušič Seljakove je zbiranje tovrstnih podatkov zelo zapleteno in drago, zato si ga posamezna država le stežka privošči. O zapletenosti postopka priča podatek, da stroka trenutno pozna okoli 270 parametrov oziroma gradnikov hrane. Evropske države skupaj zbirajo podatke, vsaka država pa se osredotoči na svoja tradicionalna in specifična živila.
Podatke o živilih, ki se pojavljajo na globalnem trgu, nato izmenjujejo med državami. "Namen projekta ni bil zgolj zbrati podatke, saj je to nezaključena zgodba, ampak tudi postavitev določenih standardov," poudarja Koroušič Seljakova. Po njenih besedah ima tako vsak podatek o sestavi živil opredeljen vir in je tudi ovrednoten v smislu kakovosti metod in števila vzorcev.
Projekt EuroFIR Nexus je združil 25 partnerjev iz evropskih držav. Potekal je v dveh fazah: najprej kot petletni projekt, ki se je nato podaljšal še za dve leti. Finančna vrednost projekta znaša 14 milijonov evrov, denar pa v celoti prihaja iz evropskega naslova.
STA
