Rezultati študije so pokazali, da se zavarovalnice osredotočajo na optimizacijo svojih produktov in procesov ter to enačijo z inovacijo. Da bodo zavarovalnice lahko kos konsistentnim operativnim izzivom, morajo iti v korak s časom ter ubrati nove pristope in tehnologije, zgolj optimizacija obstoječega ni dovolj. Christian Bieck je povedal: »Problem zavarovalnic ni tehnologija sama po sebi, izziv, s katerim se morajo soočiti, je njena implementacija glede na kulturo, notranjo politiko in aspekte družbenega življenja, kar bo omogočilo spremembe. Zavarovalnice morajo biti pripravljene odgovoriti na potrebe in zahteve različnih demografskih skupin, ki jih oblikujejo še kulturne razlike, tehnološki napredek in geopolitična dejstva, kot so podnebne spremembe, globalizacija in problematike svetovnega zdravstva. Zavarovalnice bi se morale pripravljati na neizbežne spremembe v prihodnosti, namesto prizadevanja, da dokazujejo sedanje procese.«
dr. Lučka Kajfež Bogataj, redna profesorica na Biotehniški fakulteti v Ljubljani in članica Medvladnega foruma za spremembe podnebja (IPCC) v Ženevi je v svojem predavanju predstavila globalne podnebne spremembe, ki lahko vplivajo in motivirajo poslovanje zavarovalnic. »Izziv podnebnih sprememb je še kako pomemben za zavarovalnice, saj predstavljajo operativno zunanje tveganje. Ocenjujejo, da je kar 40 odstotkov vseh škod med premoženjskimi zavarovanji povezanih z vremenom. Naravnih katastrof je vse več, njihove finančne posledice pa se zaradi globaliziranega zavarovalništva čutijo tudi tam, kjer naravnih nesreč ni bilo. Kaj bo, če zavarovalnicam samim ne bo uspelo pokrivati dodatnih stroškov zaradi vse bolj očitnih podnebnih sprememb? Potreben je razmislek o preventivnih ukrepih, ki znižujejo možnosti škod in o tesnem sodelovanju različnih nivojev družbe, od zavarovalnic, gospodarstva, znanosti do državnih in drugih inštitucij, predvsem tistih, ki se ukvarjajo s posegi v okolje. Zavarovalnice se morajo čim prej aktivno vključiti v prepoznavanje problemov in tudi potencialnih novih priložnosti, ki jih zanje prinašajo podnebne spremembe. Glede na neizogibnost podnebnih sprememb je nujno, da se v sodelovanju s klimatološko stroko na osnovi podnebnih scenarijev na novo ocenijo razna tveganja za vremensko pogojene naravne nesreče. Razmisliti je treba tudi o novih oblikah zavarovanja in o širitvi aktivnosti na področje blaženja podnebnih sprememb oziroma odpravljanje njihovih vzrokov,« je povedala dr. Lučka Kajfež Bogataj.
Aktivnosti in vlogo Agencije za zavarovalni nadzor je na IBM-ovem Zavarovalniškem dnevu predstavil njen direktor dr. Mihael Perman: »Agencija za zavarovalniški nadzor spremlja dogajanja na finančnih trgih in izpostavljenost zavarovalnic tveganim finančnim inštrumentom. V naslednjih nekaj tednih bo Agencija za zavarovalniški nadzor izvedla pregled naložb slovenskih zavarovalnic z namenom ocene kapitalske ustreznosti in projekcije za prihodnost. Agencija za zavarovalni nadzor tudi po predsedovanju Svetu EU sodeluje pri nastajanju direktive solventnosti, ki občutno liberalizira delovanje zavarovalnic v EU. Sedanja finančna kriza meče luč dvoma na ta liberalen pristop, ki ga zagovarjajo predvsem bolj anglosaksonsko usmerjene države članice. Slovenija zagovarja bolj previden in konservativen pristop, tako kot veliko število kontinentalnih držav članic.«.
IBM-ov Zavarovalniški dan 2008 je zaključila okrogla miza. Sogovorniki razprave, ki jo je vodila Sonja Šmuc, so bili: dr. Lučka Kajfež Bogataj, redna profesorica na Biotehniški fakulteti v Ljubljani in članica Medvladnega foruma za spremembe podnebja (IPCC) v Ženevi, Christian Bieck, zavarovalniški strateg in strokovnjak IBM-ovega Inštituta za poslovno vrednost, mag. Andrej Kocič, predsednik uprave Zavarovalnice Triglav, dr. Mihael Perman, direktor Agencije za zavarovalni nadzor in Gregor Pilgram, predsednik uprave Generali Zavarovalnice.
