Vlada bo do zamenjave namreč opravljala le tekoče posle, prenova državne informatike pa po pojasnilih ministrstva ne sodi v ta okvir, saj je "narava projekta takšna, da pomeni večjo spremembo v organiziranosti ministrstev". Zato bo obravnava na vladi predvidoma preložena do pričetka delovanja nove vlade, ki bo imela polna pooblastila za odločanje.
Vlada je prenovo državne informatike ministrstvu naložila konec aprila. Prenova naj bi prinesla strateško reorganizacijo, s katero bi poskušali znižati stroške in odpraviti odvisnost od t. i. dvornih dobaviteljev IT-opreme in storitev.
Za stroške povezane z informacijsko tehnologijo v državni upravi je bilo po podatkih ministrstva leta 2012 porabljenih dobrih 86 milijonov evrov. Od tega je bilo za najem opreme namenjeno osem milijonov evrov, za nakup slabih 34 milijonov, za vzdrževanje slabih 36 milijonov evrov, za ostale storitve pa še dodatnih osem milijonov evrov.
Prenova bi utegnila vzpodbuditi tudi uvedbo odprtokodnih informacijskih rešitev, ki veljajo za ugodnejše s stroškovnega vidika kot tudi z vidika manjše odvisnosti od velikih proizvajalcev programskih rešitev.
O tem so pred časom že razmišljali na ministrstvu - leta 2011 je bila izvedena tudi študija uvajanja odprtokodne programske opreme na delovnih postajah v državni upravi, ki je podprla uvajanje odprtokodnih rešitev. A nato prehod ni bil izveden, nadaljnje delo na prehodu na odprto kodo pa so opustili.
Delni prehod na odprto kodo so že pred leti uspešno izvedli na sodiščih. Natančne analize prihrankov nimajo izdelane, so pa že pred časom ocenili, da na račun omenjenih odprtokodnih programov na leto prihranijo okoli pol milijona evrov.
STA
