Zadnja Adeccova raziskava 'Zaposlovanje 3.0', ki je bila izvedena v Italiji in razkriva trende tudi v drugih razvitih državah, je pokazala, da grajenje spletnih mrež odnosov predstavlja učinkovit način iskanja novih poslovnih priložnosti. Z drugimi besedami – bogatejši in številčnejši kot so družbeni odnosi iskalcev zaposlitve, tudi na družbenih omrežjih, večja je verjetnost, da bo kandidat našel zaposlitev, v kateri bo udejanjil svoje potenciale.
Kljub temu, da so v digitalni dobi medosebni odnosi na spletu vse bolj intenzivni, večina uporabnikov spleta ne prepoznava prednosti, ki jih družbena omrežja nudijo pri iskanju zaposlitve. Raziskava je pokazala, da le 25 % iskalcev zaposlitve meni, da družbena omrežja olajšajo njihovo iskanje. Kandidati se sicer spleta poslužujejo predvsem zaradi možnosti dostopa do večjega števila ponudb (44 %) in možnosti, da postane njihov življenjepis vidnejši (38 %). Večina (94 %) zaposlitev išče preko zaposlitvenih spletnih strani, 53 % kandidatov pa pri iskanju zaposlitve uporablja vsaj en spletni kanal. 39 % zaposlitev išče prek spletnih aplikacij, 30 % na Facebooku in 26 % na omrežju LinkedIn.
Raziskava kaže, da kadroviki spletna omrežja uporabljajo drugače, kot iskalci zaposlitev. V spletu namreč vidijo predvsem možnost povečanja kroga kandidatov in preverjanja verodostojnosti prejetih življenjepisov. Medtem ko se le četrtina iskalcev zaposlitve zaveda prednosti družbenih omrežij, kar 88 % kadrovikov pri svojem delu uporablja vsaj en spletni kanal, najpogosteje LinkedIn (42 %), sledita Facebook (29 %) in Twitter (9 %). Dobra tretjina oz. 34 % kadrovikov je sodelavca že izbralo prek družbenih omrežij, 12 % pa jih je priznalo, da so nekatere kandidate izločili na podlagi informacij, ki so jih našli na spletu.
Spletna omrežja, kot sta LinkedIn in Facebook, omogočajo obujanje in ohranjanje stikov, ki nam lahko pomagajo pri pridobivanju zaposlitve, pa tudi pri delu samem. Iskalcem zaposlitve ponujajo zbirko številnih kontaktov, možnost sproščenega ustvarjanja novih poznanstev ter tudi dostop do vodilnih funkcij v podjetjih.
Na podlagi izkušenj pri selekciji kadrov na podlagi podatkov oziroma profilov, ki jih posamezniki ustvarjajo v digitalnem okolju, so v Adeccu pripravili nekaj priporočil in izpostavili najpogostejše napake iskalcev zaposlitve.
Pet osnovnih priporočil za iskalce zaposlitve:
• »Pogooglajte« se. Občasno vnesite svoje ime v spletni iskalnik in spremljajte zadetke, pri čemer ne pozabite na iskanje slik – večina zaposlovalcev bo storila enako.
• Zaščitite svojo zasebnost. Na družbenih omrežjih prek nastavitev zasebnosti poskrbite, da osebne stvari ostanejo med vašimi prijatelji, javno pa delite tiste, za katere menite, da bi okrepile vaš spletni ugled in vam pomagale pri karieri.
• Sledite podjetjem in panogam, ki vas zanimajo. Tako boste na tekočem s trendi, (potencialnemu) delodajalcu pa boste pokazali, da ste odprti za nova znanja in ste pripravljeni, da se nadalje razvijate.
• Pridobite si priporočila. Dobra beseda bivšega delodajalca, sodelavca ali profesorja na vašem profilu bo prispevala k vaši kredibilnosti.
• Bodite dejavni. Načrtno gradite svojo spletno podobo in se vključujte v relevantne diskusije in debate. Uspehe delite z drugimi, hkrati pa sledite dosežkom tistih, po katerih se zgledujete.
Pet najpogostejših napak kandidatov:
• Nenatančnost – tako pri navajanju izkušenj, kot pri slovničnem in slogovnem oblikovanju svojega profila. Tudi če ne gre za življenjepis, ki ga prilagamo prošnji za zaposlitev, je pomembno, da je naša predstavitev dobro zasnovana. Spletna predstavitev kandidata lahko v očeh zaposlovalcev hitro izgubi kredibilnost zaradi slovničnih napak ali slabe predstavitve.
• Laganje o izkušnjah. Družabna omrežja kadroviku omogočajo, da enostavno preveri posameznikove izkušnje. Če je laž odkrita, kandidata to lahko stane zaposlitve in omaje njegov ugled.
• Neprimerne fotografije ali komentarji. Delodajalci iščejo zanesljive ljudi, pri čemer kandidatu fotografija iz neprimerne ali nerodne situacije gotovo ne bo pomagala. Priporočljivo je, da se kandidati vzdržijo neprimernih ali žaljivih opazk.
• Pretiravanje. Pri preobsežnih, nepreglednih predstavitvah iskalcem kandidatov pade pozornost, še posebej če predstavljene izkušnje niso relevantne. Splet namreč zahteva hitro, pregledno in učinkovito komunikacijo.
• Neprimeren e-mail naslov. Uporabite eno od klasičnih oblik za e-naslov in se izogibajte pomanjševalnicam, vzdevkom ali drugim nazivom s konotacijo, ki bi lahko nosila negativen prizvok.
