Hrvaška vlada je konec februarja obvestila Bruselj, da bo hrvaško javno podjetje Odašiljači i veze vodilo projekt izgradnje sodobne telekomunikacijske infrastrukture, ki vključuje širokopasovni internet. V Nemčiji menijo, da je treba tovrstne projekte prepustiti zasebnim podjetjem in jih umestiti v investicijski finančni načrt Evropske unije.
Uvajanje širokopasovnega interneta na Hrvaškem nameravajo delno financirati iz kohezijskih skladov EU, delno pa tudi iz proračuna in s posojili Evropske investicijske banke. Vrednost projekta, ki bo z optičnim kablom povezal 650 naselij na Hrvaškem, je ocenjena na približno 700 milijonov kun (92 milijonov evrov), navaja zagrebški časnik.
Pravico do uporabe novega omrežja bi imeli telekomunikacijski operaterji, vključno z družbo Hrvatski telekom, ki je od leta 2001 v večinski lasti Deutsche Telekoma.
HT je ponujal cenejši projekt in strateško partnerstvo državi, saj so ocenili, da ni potrebe po izgradnji vzporednega optičnega omrežja, ker njihovo obstoječe omrežje že povezuje 605 hrvaških naselij.
Za vlado je nesprejemljivo, da bi v tem primeru HT obdržal v svoji lasti celotno omrežje. Kot so pojasnili v Banskih dvorih, sta izgradnja in razvoj sodobnega omrežja pomembna tudi za nacionalno varnost.
Hrvaški premier Milanović naj bi osebno razložil kanclerki Merklovi, zakaj so HT izločili iz projekta.
Hrvaška je v začetku tisočletja prodala nemški telekomunikacijski družbi večinski paket podjetja Hrvatski telekomom vključno s telekomunikacijsko infrastrukturo, kar je pomenilo, da je tudi celotna komunikacija najvišjih političnih institucij, vojske in obveščevalnih služb končala na strežnikih pod nadzorom Deutsche Telekoma.
Da je to problem, so ugotovili konec leta 2013 po izbruhu mednarodne prisluškovalne afere, v kateri je imela glavno vlogo ameriška agencija za nacionalno varnost (NSA). Takrat je nekdanji ameriški obveščevalec Edward Snowder objavil, da je NSA prisluškovala več deset tisoč osebam, med katerimi so bili tudi visoki predstavniki več držav.
Na seji hrvaškega sveta za nacionalno varnost so nato sklenili, da promet ne bo več potekal preko strežnikov v Nemčiji. S tem so želeli preprečiti tudi najmanjšo možnost vdora v telekomunikacije hrvaške vlade, urada predsednika in hrvaške vojske, vključno s službenimi telefoni in elektronsko pošto visokih uradnikov.
Ob tem so tudi sklenili, da izpiskov računov in podatkovnega prometa službenih mobilnih telefonov visokih hrvaških vojaških in civilnih uradnikov ne bodo več tiskali v Sloveniji, kot so to počeli vrsto let. Na Hrvaškem so bili presenečeni, da so v Sloveniji na tak način dobili dragocene obveščevalne podatke s Hrvaške, saj je iz izpiskov možno ugotoviti, s kom, kdaj in koliko so se hrvaški državni uradniki pogovarjali.
STA
