Kot ugotavljajo v poročilu o omrežni varnosti za leto 2014, se trend preteklih let nadaljuje. Največ dela je zahtevala obravnava virusov in trojancev, prav tako so zabeležili velik porast spletnih prevar.
Najbolj se je povečalo število goljufij in t. i. phishing napadov, kjer napadalec uporabnika prepriča, da mu preprosto posreduje oz. vpiše svoje geslo ali številko kreditne kartice. Leta 2010 so obravnavali 122 primerov prevar, lani pa kar 837, kar je predstavljajo v povprečju več kot dva nova primera vsak dan.
"Ko govorimo o varnosti na internetu, se preprosti ukrepi izkažejo za najučinkovitejše. Paradoksalno pa so tudi najuspešnejše spletne zlorabe sila enostavne," poudarjajo.
Kot posebnost preteklega leta izpostavljajo presenetljivo veliko uspešnih okužb, ki so nastale zaradi neupoštevanja osnovnih načel varne rabe elektronske pošte. Že s preprostimi metodami so spletni kriminalci številne uporabnike prepričali, da so odprli priponke povsem neznanih pošiljateljev in sami sebi naložili virus. V začetku leta 2014 so tako obravnavali množično pošiljanje elektronskih sporočil v nemškem jeziku, v katerih se je pod krinko neplačanega računa za mobitel ali drugih obveznosti skrival virus.
V odzivnem centru so lani uvedli novost pri obravnavi spletnih prevar - kjer so bili znani podatki, so zabeležili tudi finančno oškodovanje, ki ga je spletni goljuf povzročil. Glede na vrsto prevare so se zneski povprečnega posamičnega dejanskega oškodovanja gibali med 500 in 1000 evrov. Največ škode so povzročili nepremišljeni spletni nakupi, med katerimi je izstopal "nakup" traktorja za 3000 evrov v lažni spletni trgovini.
Leto so zaznamovale tudi okužbe z izsiljevalskimi virusi, ki so v zameno za dešifriranje podatkov na računalniku od uporabnika zahtevali tudi do 600 evrov. V centru so obravnavali tudi primer slovenskega virusa, ki so ga poimenovali "maturitetni", saj se je med drugim širil pod pretvezo zbirke nalog za maturo. Z analizo programske kode so policiji pomagali najti domnevnega avtorja, 21-letnega Koprčana.
Lani si je precej pozornosti prislužila tudi strežniška ranljivost Heartbleed. Po ocenah podjetja Netcraft je bilo po svetu ranljivih okoli 17 odstotkov spletnih strežnikov, med njimi tudi slovenski. V centru so opravili lastne meritve in našli 934 ranljivih spletnih strežnikov na 65 omrežnih avtonomnih sistemih v Sloveniji, kar je sicer predstavljalo le okoli tri odstotke vseh spletnih strežnikov, ki uporabljajo šifrirano komunikacijo z obiskovalci.
Prvič pa so lani obravnavali kraje bitnih kovancev. V petih primerih je šlo za krajo bitcoin denarnice, shranjene na posredniškem spletnem mestu. Do zlorab je prišlo zaradi nepazljivosti, saj uporabniki niso uporabljali naprednih načinov za prijavo, npr. dodatnega geslo ob prijavi ali pa dvostopenjske avtentikacije.
