Slušalke so postale potrošno blago, ki ga redno menjamo. Razlika med cenenimi in boljšimi izdelki je v enako kakovostnem predvajanju celotnega spektra zvoka. Na žalost je postalo pomembnejše, da slušalke dobro predvajajo nizke (base) in visoke frekvence, za srednje frekvence pa je postalo vseeno. So pa glasbene zvrsti, klasična glasba je že ena od njih, kjer so srednje frekvence pomembne. Druga stvar pri slušalkah je bolj praktična. Jeza uporabnika je velika, ko slušalka ne deluje le zato, ker se je »pretrgal« pretanek kabel. Dobre slušalke so takšne, da omogočajo zamenjavo kabla, namesto da moramo kupiti celotne slušalke. So še druge lastnosti. Teža slušalk, možnost nastavitev prilagajanja blazinic ter dobra zvočna izoliranost, da zunanji hrup pri poslušanju glasbe ne moti.

Iz digitalnega v analogno

Skladbe so zapisane v digitalni obliki, slušalke, bolje rečeno zvočniki v njih, pa so analogne. Vsaka naprava, pa naj bo CD-predvajalnik ali pametni telefon, ima vgrajen pretvornik, ki digitalno skladbo spremeni v električni signal, ki se na zvočniku pretvori v zvok. Nekatere naprave imajo ta pretvornik boljši, večbitni, druge pa slabši. S tem, ko je ta delček elektronike Sony vgradil v svoje slušalke MDR -1ADAC, je dosegel, da kvaliteta zvoka ni odvisna od naprave, kjer je datoteka, temveč le še od kvalitete zapisa v njej. Praktično pa to pomeni, da vgrajeni DAC pride do izraza, reprodukcija zvoka je boljša, a le pri napravah, ki imajo ta del manj kakovosten. Slabost tega pa je, da slušalke niso samo pasivne, temveč tudi aktivne. Pretvornik DAC za delovanje potrebuje električno energijo, zato imajo slušalke vgrajeno baterijo. Paziti moramo, da jo redno polnimo, baterija pa tudi pomeni omejen čas delovanja v aktivnem načinu. Do osem ur.

Sonyjeve slušalke sodijo v srednji cenovni razred. Reprodukcija zvoka je na zadovoljivi ravni, čeprav se ne morejo kosati z najdražjimi profesionalnimi modeli slušalk. So nekoliko težke, vendar to med uporabo ne moti. Ušesne blazinice so velike in mehke, poleg udobnosti pa zagotavljajo tudi solidno pasivno zmanjševanje hrupa. Možnost povezav je več, vsi kabli pa so zamenljivi. S klasičnim avdiokablom slušalke priključimo na avdioizhod naprave, vendar pri taki priključitvi v slušalke vgrajeni digitalno analogni pretvornik (DAC) ni aktiven. Ta je uporaben, ko slušalke priključimo prek USB-kabla oziroma podobnega kabla za Applove naprave. Pri takšni priključitvi naprava »pošilja« glasbeno datoteko slušalkam, ki jo pretvorijo v analogni glasbeni signal. Če bomo slušalke uporabljali le prek avdiopriključka, potem bomo plačali za nekaj, česar ne potrebujemo.
Konec okvirja

Zmanjševanje hrupa

Druge slušalke, ki smo jih preizkusili, so brezžične. Problema z morebitnim pretrganim kablom pri njih ni, se pa pojavi druga težava. Skrb za baterije. Kljub dolgi avtonomiji (več kot 20 ur poslušanja) se baterije enkrat izpraznijo. Če nismo skrbni in jih nismo napolnili, to pomeni, da nekaj časa slušalk ne bomo mogli uporabljati. Zato moti, da izdelovalci tovrstnih slušalk vanje ne vgradijo rešilne bilke. Avdiopriključek, ki bi v takšnih primerih omogočal pasivno uporabo slušalk s kablom.

V primerjavi s prvimi slušalkami imajo te manjše ušesne blazinice, zato slabše pasivno dušijo hrup. Imajo pa vgrajen aktivni sistem dušenja. Mikrofon v slušalkah beleži hrup in prilagaja zvok v slušalkah, tako da se neželene frekvence izničijo. Deluje, ko gre za stalni hrup, na primer zvok motorja v sredstvih javnega prevoza, sistem pa je manj učinkovit pri nepričakovanih in kratkotrajnih zvokih, ko je na primer jezen krik starša, ko se otrok s slušalkami na glavi ni odzval na njegov večkratni klic. Vključen sistem aktivnega dušenja vpliva na hitrejše praznjenje baterije, nekoliko pa tudi na kvaliteto zvoka, zato se ga splača imeti vključenega le, ko ga res potrebujemo. Vgrajen mikrofon je uporaben tudi za govorno komunikacijo. Zaznava zvoka je solidna, pa čeprav mikrofon ni na optimalnem mestu. Poleg ušesa namesto neposredno pred usti uporabnika.

Slušalke so dokaj solidno izdelane, vendar »gumbi« za vklop sistema dušenja hrupa, vklop slušalk in nadzor nad predvajanjem skladb ne dajejo občutka robustnosti niti dobre ergonomije uporabe. Na slepo je med poslušanjem dokaj težko najti pravega in ga uporabiti, kot želimo (npr. preskok na naslednjo skladbo). Ti deli slušalk bi bili lahko izdelani bolj robustno in bi lahko bili večji, da bi jih na podlagi dotika takoj prepoznali.
Konec okvirja