35 odstotkov piratov programske opreme v regiji CEE, sodelujočih v študiji, ki so priznali svoja dejanja, pravi, da pridobivajo programsko opremo nelegalno ves čas, večino časa ali občasno, 23 odstotkov pa le redko. Študija še razkriva, da so uporabniki, ki so priznali nelegalno pridobivanje programske opreme, v regiji CEE v večini moški (59 odstotkov), stari med 25 in 34 let (36 odstotkov).

Študija še ugotavlja, da je, gledano globalno, stopnja piratstva programske opreme na hitro rastočih trgih višja od tiste na zrelih – v povprečju 68 odstotkov v primerjavi s 24 odstotki. Hitro rastoči trgi prispevajo tudi največ k svetovnemu porastu tržne vrednosti ukradene programske opreme. To pomaga pri razumevanju tržne dinamike, ki stoji za svetovno stopnjo piratstva programske opreme – ta je v letu 2011 znašala 42 odstotkov, medtem ko je vrednost ukradene programske opreme na trgih v razvoju dosegla 45,6 milijarde evrov.

Druge ključne ugotovitve letošnje BSA-jeve raziskave:
• Gledano globalno so najpogostejši pirati programske opreme mladi in moškega spola – in več kot dvakrat verjetneje je, da živijo v gospodarstvih v razvoju kot v zrelih (38 odstotkov v primerjavi s 15 odstotki).
• Odločevalci v podjetjih priznavajo piratiziranje programske opreme bolj pogosto kot drugi uporabniki – in dvakrat pogosteje kot drugi uporabniki pravijo, da kupijo programsko opremo za en računalnik in jo nato namestijo tudi na druge naprave v svojih pisarnah.
• V splošnem obstaja po svetu močna podpora pravicam intelektualne lastnine in zaščiti le-te, a ni neke jasne spodbude za pirate, naj v praksi spremenijo svoje ravnanje. Le 20 odstotkov rednih piratov na zrelih trgih – in 15 na trgih v razvoju – pravi, da je tveganje, da jih ujamejo na delu, razlog, zaradi katerega ne bi piratizirali programske opreme.

To je že deveta letna študija o svetovni stopnji piratstva programske opreme, ki jo je izvedla organizacija BSA v sodelovanju s podjetjema IDC in Ipsos Public Affairs, dvema vodilnima svetovnima neodvisnima raziskovalnima družbama. Raziskava temelji na metodologiji zbiranja 182 različnih podatkov ter presojanja trendov na področju osebnih računalnikov in programske opreme v 116 državah sveta. Letošnja raziskava je vključevala tudi anketiranje 15.000 uporabnikov računalnikov v 33 državah, ki skupno predstavljajo 82 odstotkov svetovnega trga osebnih računalnikov.

Celotna BSA-jeva Globalna raziskava piratstva programske opreme 2011, vključno s podatki za Slovenijo, je na voljo na spletni strani www.bsa.org/globalstudy.