Raziskava o uporabi in obvladovanju medijev se je osredotočila na eno od najbolj perečih vprašanj v trenutni razpravi o družbenih spremembah, ki izhajajo iz aplikacij spleta 2.0. Informacijska in komunikacijska tehnologija imata velik vpliv na našo družbo še posebej skozi tako imenovano digitalno generacijo (mlade rojene po 1980), ki so odrasli ob uporabi elektronskih naprav, kot sta mobilni telefon in računalnik, ter digitalnih medijev in sedaj postavljajo izzive, kot jih še ni bilo in ki jih je potrebno obravnavati.

Po besedah Hannesa Ametsreiterja, predsednika uprave skupine Telekom Austria Group, je bil to glavni razlog za raziskavo. »Na osnovi svoje široke ponudbe ustvarja Telekom Austria Group omrežno infrastrukturo za aplikacije prihodnosti. Želimo ponuditi celostne rešitve, prilagojene komunikacijskim potrebam naših uporabnikov. Zato moramo trende in razvoj odkriti že zelo zgodaj. Kot vodilni na tržišču in pri inovacijah s ponudbo izdelkov in storitev pomembno prispevamo k razvoju človeštva. Usmerjanje ljudi ter zagotavljanje njihove varnosti v nenehno spreminjajoči se družbe, ki jo poganja hiter tempo tehnologije, dojemamo kot sestavni del naše korporativne odgovornosti.«

Raziskava v Avstriji, Sloveniji in na Hrvaškem je potrdila, da uporabniki interneta dajejo velik pomen širokopasovnemu dostopu. 50 % uporabnikov v Avstriji se brez internetnega dostopa počuti »odrezanih od zunanjega sveta« in ima občutek, da so njihove možnosti komunikacije omejene. 65 % slovenskih in 80 % hrvaških uporabnikov se brez interneta počuti neprijetno. Aplikacije spleta 2.0 uporabniki dojemajo kot kredibilen in zanesljiv vir informacij: Wikipedija postaja nova televizija in nov časopis. To se odraža tudi v vrednostih, ki so jih pripisali tem platformam glede kredibilnosti – dosegajo več kot 50 %.

Mreženje s pomočjo platform družabnih medijev ter preverjanje teh spletnih strani večkrat dnevno je postalo nepogrešljivo za uporabnike mlajše od 19 let. 85 % mlajših uporabnikov interneta v Avstriji uporablja Facebook, v Sloveniji je ta delež 90 % in na Hrvaškem 100 %.

Raziskava je pokazala, da so uporabniki družabnih medijskih platform, kot je Facebook, pogosto zelo nepazljivi glede svoje zasebnosti in pogosto, zaradi visoke kredibilnosti, ki jo pripisujejo takšnim spletnim stranem, brezpogojno dovolijo dostop do zelo zaupnih osebnih podatkov. Vendar pa med državami obstajajo razlike med vrsto zaupnih podatkov, ki so dostopni v spletu. Na Hrvaškem uporabniki nimajo nobenih zadržkov glede razkritja svojega polnega imena (67 %), fotografije (69 %) ali e-poštnega naslova (63 %). V Sloveniji po drugi strani uporabniki raje razkrijejo svoj poštni naslov (29 %) in telefonsko številko (20 %).
Zanimiv je tudi rezultat raziskave, ki je pokazal, da imajo uporabniki na splošno občutek, da je njihova zasebnost manj ogrožena kot zasebnost drugih. Tretjina avstrijskih in slovenskih uporabnikov interneta ter 50 % hrvaških sploh ni zaskrbljenih glede morebitnih kršitev zasebnosti. Dve tretjini posameznikov, vključenih v raziskavo, pa skrbi možnost, da bi bile osebne vsebine vzete iz konteksta.

Poleg tega imajo platforme spleta 2.0 po mnenju uporabnikov interneta, vključenih v raziskavo, možnost aktivirati ljudi za ali proti določenim vprašanjem in zato pripeljati do političnih sprememb, zahvaljujoč veliki količini informacij, ki je na voljo v zelo kratkem času in se je znatno povečala v zadnjih petih letih. Ljudje do pomembnih novice vedno pogosteje dostopajo prek novih medijev in spletni časopisi ter splet so na splošno usmerjeni k širjenju informacij, medtem ko sta TV in radio predvsem vir zabave. Poleg tega naj bi imele platforme družabnih omrežij pozitivne učinke na osebne odnose, še posebej v krogu prijateljev, in izboljševala priložnosti za poklicno mreženje.

Raziskava je tudi pokazala, da sta internet in mobilni telefon tesno prepletena in spadata med najpomembnejše komunikacijske poti. Okrog 30 % avstrijskih in slovenskih uporabnikov do družabnih medijev dostopa prek svojih mobilnih telefonov, medtem ko je delež tistih, ki dostopajo do spleta na poti, med hrvaško internetno generacijo 40 %. Avstrijcem je za poslovne pogovore ljubša osebna komunikacija, Hrvati in Slovenci pa so v poslovnih odnosih nagnjeni k uporabi e-pošte in mobilnih telefonov.

Na osnovi rezultatov raziskave je Hannes Ametsreiter zaključil: »Informacijske tehnologije imajo potencial, da privedejo do velikih družbenih sprememb in lahko aktivirajo posameznike, dajo splošni javnosti dostop do informacij in znanja (Wikipedija) in povezujejo ljudi ne glede na razlike v starosti in geografske meje. Zato se ukvarjamo z učnimi in informacijskimi navadami, vsakdanjim življenjem in zasebno sfero ljudi, istočasno pa se vključujemo v odprt dialog s ciljnimi skupinami in tistimi, ki sprejemajo odločitve.«

Najpomembnejše pobude skupine Telekom Austria Group v tem okviru vključujejo Predavanja Hedy Lamarr v sodelovanju z Avstrijsko akademijo znanosti, ter organizacijo za raziskave in nadaljnje izobraževanje Medienhaus Wien, v okviru katere so mednarodni strokovnjaki povabljeni, da predavajo o morebitnih družbenih posledicah sprememb, ki se trenutno odvijajo. Dejavnosti poleg tega vključujejo tudi sodelovanje z univerzami in raziskovalnimi inštituti, pogovor o prihodnosti oz. podporo Otroški univerzi (KinderuniWien), kjer je to leto potekala posebna raziskava med otroki, ki se je osredotočila na medije in pravočasen razvoj medijskih veščin.