Intel še naprej premika meje mogočega na področju tehnologije, pri čemer išče načine, kako povečati zmogljivost in obenem bistveno zmanjšati porabo. Kot primer teh prizadevanj je Rattner prikazal procesor, ki deluje blizu napetostne meje (Near Threshold Voltage Processor). Procesor uporablja nova vezja z izredno nizko napetostjo, ki dramatično znižajo porabo energije tako, da delujejo blizu napetostne meje, ki je potrebna za vklop tranzistorjev. Ta koncept procesorja deluje pri visoki frekvenci, ob nizki obremenitvi pa moč spusti na manj kot 10 milivatov. To pomeni, da lahko deluje že, če ga napaja sončna celica v velikosti poštne znamke. Kljub temu, da preizkusni čip ne bo postal končni izdelek, lahko rezultati teh raziskav pripeljejo do integracije vezij z nizko porabo v številne naprave. Njihova uporaba lahko pomeni do petkratno znižanje porabe in daljšo življenjsko dobo stalno povezanih naprav. Podobne tehnologije še naprej uresničujejo cilje skupine Intel Labs, ki si prizadeva za več stokrat ali tisočkrat zmanjšati energijo, porabljeno za posamezne izračune v najrazličnejših aplikacijah.
Hibridna pomnilniška kocka (Hybrid Memory Cube) je konceptni pomnilnik DRAM, ki ga je v sodelovanju z Intelom razvilo podjetje Micron. Gre za prikaz novega pristopa k zasnovi pomnilnika, ki v primerjavi s sodobnimi pomnilniki DDR3 prinaša sedemkratno izboljšanje v energijski učinkovitosti. Hibridna pomnilniška kocka uporablja konfiguracijo zloženih pomnilniških čipov, s čimer proizvajalci oblikujejo majhno kocko. Uporabljen je tudi nov, izjemno učinkovit pomnilniški vmesnik, ki postavlja nove mejnike glede porabe energije za prenos enega bita ter obenem omogoča prenos več bilijonov bitov na sekundo. Ti raziskovalni projekti bi lahko pripeljali do bistvenih izboljšav izjemno lahkih prenosnikov, tabličnih računalnikov, pametnih telefonov in strežnikov, optimiziranih za zagotavljanje storitev računalništva v oblaku.
Številni primeri uporabe večjedrnih sistemov
Večjedrna arhitektura, ki na enem samem čipu združuje več računskih pogonov, je postala priznan pristop k povečevanju zmogljivosti, ne da bi pri tem povečali porabo sistema. Sistemi s številnimi jedri pa ne temeljijo le na dodajanju novih jeder, temveč zahtevajo drugačen pristop. Gre namreč za drugačno oblikovanje čipov ob predpostavki, da je veliko število jeder nova osnovna zahteva.
Rattner je spregovoril o napredku večjedrnega računalništva v zadnjih petih letih, odkar je na dogodku IDF predstavil prvi Intelov dvojedrni procesor. Sodobni večjedrni procesorji in procesorji z velikim številom jeder (many-core) poganjajo celo vrsto pomembnih aplikacij v različnih panogah.
Rattner je opisal nekatere načine uporabe teh tehnologij ter programska orodja in razvojne pristope, ki razvijalcem omogočajo, da izkoristijo zmogljivost večjedrnih procesorjev.
• Hitrejše spletne aplikacije: Odprtokodni algoritem Parallel JS, ki ga je predstavila skupina Intel Labs, razširja jezik JavaScript in omogoča razvoj novih spletnih aplikacij, kot so urejanje fotografij in video posnetkov, fizikalne simulacije ter tridimenzionalne igre, ki delujejo na namiznih in prenosnih računalnikih, med katere sodijo tudi naprave Ultrabook.
• Bolj odzivne storitve v oblaku: Izjemno povečanje v številu poizvedb za aplikacije, ki temeljijo na sistemu za predpomnjenje Memcache, zagotavljajo procesorji Intel Core druge generacije, s katerimi največje spletne strani izboljšajo odzivnost spletnih aplikacij in zmanjšajo čas čakanja na pomembne podatke.
• Izboljšana varnost odjemalskih osebnih računalnikov: Paralelno šifriranje in prepoznavanje obrazov bosta izboljšala varnost na napravah Ultrabook ter običajnih prenosnikih in namiznih računalnikih.
• Nižji stroški brezžične infrastrukture: Intel sodeluje z operaterjem China Mobile, ki želi prilagojeno in drago strojno opremo v baznih postajah mobilnega omrežja zamenjati z alternativnimi rešitvami, ki združujejo programsko opremo in osebne računalnike.
• Znanstvene raziskave: Inštitut CERN skrivnosti vesolja razrešuje z gručami Intelovih večjedrnih procesorjev, s katerimi so bistveno izboljšali zmogljivost aplikacije za visokoenergijsko fiziko ter hitro prenesli svojo kodo na prihajajočo družino izdelkov s številnimi integriranimi jedri (MIC).
