Projekt LibreOffice je kar hitro zaprl usta skeptikom, ki so napovedovali ne le njegov, pač pa tudi propad projekta OpenOffice.org. A ni bilo tako. Istočasno z »razpadom« osnovnega projekta so se namreč od njega odcepila tudi podjetja, kot so Google, Novell/SuSe, Red Hat in še nekatera in podprla LibreOffice. Tako je sedaj več kot četrtina od 270 razvijalcev, ki dela na kodi LibreOffice takšnih, ki so sodelovali že pri OpenOffice. S tem pa ima LibreOffice že sedaj več razvijalcev, kot jih je uspel pritegniti OpenOffice.org v več kot desetih letih.

Document Foundation navaja, da njihov LibreOffice sedaj uporablja več kot 25 milijonov ljudi, od česar jih je okoli 10 milijonov v okolju Windows, ki so si paket brezplačno sneli preko spleta ali ga dobili na različnih medijih preko revij in drugih publikacij, 15 milijonov pa je uporabnikov, Linuxa, saj je LibreOffice pri marsikateri distribuciji privzet pisarniški paket.

Kaj pa se je zgodilo z OpenOffice? Vse skupaj je tiho. Oracle je sodelovanje z Document Foundation odklonil, projekt OpenOffice pa junija letos predal Apache Software Foundationa (ASF), ki pa zaenkrat z njim še ni naredil nič. Tako zadnja različica OpenOffice.org nosi oznako 3.3.0 in datira v letošnji januar, medtem ko je bil LibreOffice redno nadgrajevan in sedaj nosi oznako 3.4.3, ki je izšla sredi avgusta. Po besedah razvijalcev sta tako sedaj projekta tako daleč narazen, da je izmenjava programske kode med njima skoraj nemogoča.