No, da ne bom krivičen – naredilo se je marsikaj in nekatere stvari so tudi dobre, učinkovite in dobrodošle. A najde se kar nekaj takšnih, ki si zaslužijo najmanj ta posmeh, če ne še kaj drugega. Pa lepo po vrsti.

Ena najpomembnejših zamer preteklemu upravnemu in podobnim postopkom je bila ta, da je bilo treba za to, da kaj uredimo, na nešteto uradov. Ko smo že mislili, da imamo vse, nas je kak uslužbenec prijazno poslal nadstropje višje ali nižje v sobo XY po potrdilo, izpisek, zaznamek ali kaj vem kaj. In če smo imeli srečo, je v tisti sobi nekdo bil in nam celo to potrdilo, izpisek, zaznamek ali kaj vem kaj celo dal. Velikokrat pa nas je poslal še kam drugam. Morda celo na drug urad na drugem koncu mesta. Iz upravne enote na davkarijo ali kaj podobnega. No, ko se je začela informatizacija, smo upali, da se bo to končalo. Da bodo imeli uradniki vse potrebne podatke, dokumente in kaj vem kaj še vse, na voljo v elektronski obliki in da bodo do njih lahko tudi dostopali takrat, ko jih potrebujejo in da za to ne bo treba ubogemu uporabniku storitev/davkoplačevalcu, dirkati naokoli. In v veliko primerih celo je tako. Ponekod pa ne. Ponekod gredo stvari celo v obratni smeri. In tukaj je zgodbica.

Brezposelna oseba, prijavljena na Zavodu za zaposlovanje, ima neko zadevo na sodišču. Vložiti mora dokument, za katerega je treba plačati sodno takso. Ker je nezaposlena, ji seveda teh 40 evrov sodne takse pomeni kar nekaj denarja. Svoji vlogi doda še vlogo za oprostitev sodne takse, ki ji priloži še potrdilo Zavoda za zaposlovanje, da je tam prijavljena kot brezposelna oseba, in potrdilo Davčne uprave o tem, da dejansko ni imela nobenih dohodkov. No, čez nekaj dni dobi na dom priporočeno pošto s sodišča, kjer to osebo opozorijo, da ni oddala pravih dokumentov in da mora izpolniti še poseben obrazec ZST-1 oziroma Izjavo o premoženjskem stanju. Po nekaj klicih na sodišče, kjer večina sogovornikov sploh ne ve, da tak obrazec obstaja oziroma je prepričanih, da ga ne potrebuje, ji končno nekdo pove, da je obrazec mogoče sneti z interneta, ga izpolniti in oddati. V redu. In naša oseba je pobrskala po internetu in obrazec našla. In kakšen je ta obrazec? Gre za šest strani dolgo solato, razdeljeno v tri sklope. Najprej so tri strani o premoženjskem stanju vlagatelja kot fizične osebe, nato ena stran o vlagatelju kot pravni osebi, nato pa še dve strani o premoženjskem stanju drugih družinskih članov, kjer je treba za vsakega člana posebej izpolniti obe strani. Za štiričlansko družino torej vsaj devet strani – tri za vlagatelja samega in po dve za partnerja in otroke. In kakšni so ti podatki? Več ali manj tisti, ki jih izpolnjujemo na obrazcu za dohodnino oziroma so bili za nas izpolnjeni na obrazcu za dohodnino. In ker gre za brezposelno osebo, ta dohodninske napovedi ni oddajala, ker je ni imela za kaj, saj ni imela nobenega dohodka. Niti socialne pomoči ne. Izpolniti pa je morala vse o svojih družinskih članih. Hmmm. Ali je to informatizacija države? Ali sodna veja oblasti nima dostopov do podatkov o premoženjskem stanju? Gre tu za tajnost podatkov? Očitno ne, saj jih mora oseba sama priložiti, sodišče pa jih lahko preveri. In če jih lahko preveri, zakaj jih ne pobere kar samo? Kakšna pa je razlika? Zakaj mora uporabnik sodnih storitev izpolnjevati stvari, kot so rubrike od 101 do 110 in 201 do 207 na dohodninski napovedi? Ali pa o vrednostnih papirjih, če jih ima, in podobno? Saj naša davkarija o tem tako ali tako vse ve. Saj so nam kar sami izdali odločbe o dohodnini! In zakaj pisati, ali je stranka lastnik kakšne nepremičnine, stavbnega zemljišča, kmetijskega ali gozdnega zemljišča in podobno, če pa so vsi podatki o tem na voljo na upravni enoti, pa verjetno tudi na davkariji ali kamor koli že nakazujemo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča.

Ja, verjamem, da država ne bo ravno vsakemu oprostila sodne takse in da se mora prepričati, da je ta oseba do oprostitve upravičena. Povsem jasno je, da brezposelnost še ne pomeni nujno, da je oseba brez finančnih sredstev. Žena kakšnega milijonarja (ali mož milijonarke, da ne bomo seksistični) je lahko brezposelna, a ji še zdaleč ne gre tako slabo, da si ne bo mogla privoščiti 40 evrov. A zakaj je treba te podatke zahtevati na tak način, ko pa so dosegljivi v elektronski obliki? Zakaj od uporabnika zahtevati prepisovanje podatkov iz obrazcev, ki jih je država že sama avtomatizirala? Ali ne bi bilo dovolj, da vlagatelj izpolni obrazec z imenom, priimkom in davčno številko družinskih članov, drugo pa se uredi elektronsko? Dela ni nič več kot pri preverjanju, ali podatki, navedeni v omenjeni izjavi, res držijo. Pa še tega ne bi bilo treba, saj so brezposelne osebe in otroci tako ali tako večinoma prijavljeni kot vzdrževani družinski člani zaposlene osebe, kar pomeni, da ima država vse podatke tudi o prejemkih družinskih članov.

In zakaj torej država to počne? Pravega odgovora nimam. Edino, kar mi pade na pamet, je to, da hoče tako pobrati več denarja od sodnih taks, saj bodo takšni obrazci prestrašili večino ljudi. Si lahko zamislite, da bo preprosta mamka znala izpolniti pet strani obrazca? Verjetno ne. In kaj bo naredila? Mogoče bo prosila kakšnega advokata, ki ji bo zadevo izpolnil za 50 evrov, da bo lahko nato privarčevala 40 evrov sodne takse ...