Po pridobljenih podatkih je zavedanje o problematiki ponarejanja programske opreme sicer veliko, vendar bo treba še mnogo postoriti. 73 odstotkov vprašanih je izrazilo naklonjenost do uporabe legalne programske opreme, prek 70 odstotkov pa jih je prepričanih, da je originalna programska oprema varnejša, stabilnejša in da jo je enostavneje nadgrajevati.

Raziskava je še pokazala, da za težave ni kriva nepozornost kupcev. Kar 72 odstotkov vprašanih, ki so programsko opremo kupili v trgovini ali na spletu, se je namreč s pregledom embalaže prepričalo, da gre za original. Skoraj 80 odstotkov se jih je spomnilo, da so morali za aktivacijo vnesti produktno kodo. Pa vendar vse višja kakovost ponarejene programske opreme potrošnikom otežuje identifikacijo. Manj kot polovica vprašanih meni, da so kupci sposobni ločiti med originalom in ponaredkom.

Pozivi uporabnikom, industriji in vladi

Medtem ko potrošniki v veliki meri sami skrbijo za nakup legalne programske opreme, jih vse več meni, da bi morali več truda v zajezitev problematike ponarejene programske opreme vlagati tudi industrija in vlada. 65 odstotkov vprašanih tako k ukrepanju poziva vlado, 72 odstotkov pa je prepričanih, da bi morali za to več storiti proizvajalci programske opreme. Rezultati kažejo, da potrošniki nočejo ponarejene programske opreme. Vedo, da je škodljiva, saj njene posledice čutijo povsod, pa vendar potrebujejo orodja in znanje, kako se obvarovati pred tveganji.

Učinkovite dejavnosti tudi v Sloveniji

Microsoft vsako leto veliko vlaga v izobraževanje potrošnikov in njihovo zaščito, vpeljuje nove tehnologije, ki otežujejo ponarejanje programske opreme, izobražuje organe pregona glede licenčnih pravil in sodeluje z drugimi organizacijami, kot je Urad za intelektualno lastnino. V letošnjem letu je tako sodeloval pri izobraževanju tržnih inšpektorjev, soorganiziral konferenco s področja zaščite intelektualne lastnine za sodnike ter izvedel šolanje policistov za boj proti kriminalu na področju ponarejanja programske opreme.