Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC) pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije je maja 2011 radiofrekvenčna elektromagnetna polja uvrstila med morebitno rakotvorna za ljudi in izrazila mnenje, da bi bilo mogoče večje tveganje za nastanek raka možganov povezati z uporabo brezžičnih telefonov. Število uporabnikov mobilnih telefonov narašča, zlasti med mladimi in otroki. Študija uporabe mobilnih telefonov je na primer pokazala 40 % večje tveganje za maligno obliko raka možganov pri uporabnikih, ki najpogosteje uporabljajo mobilne telefone, pri čemer so v to skupino razvrščeni tisti, ki so deset let telefonirali približno 30 minut na dan. Na podlagi teh dejstev je dr. Romana Jordan skupaj s tremi drugimi poslanci Evropskega parlamenta na Evropsko komisijo naslovila vprašanja o ukrepanju na tem področju. Vprašanja so se glasila:
1. Kako bo Komisija ukrepala v odgovor na ugotovitve o tveganju za rakotvornost elektromagnetnih polj, ki so povezana z uporabo mobilnih telefonov, do katerih je prišla Mednarodna agencija za raziskavo raka?
2. Na kateri znanstveni podlagi je bila določena trenutno veljavna najvišja vrednost za elektromagnetna polja v EU?
3. Ali bo Komisija sprejela nadaljnje ukrepe za financiranje dodatnih raziskav dolgoročne in pogoste uporabe mobilnih telefonov, da bi zmanjšala stopnjo znanstvene negotovosti?
4. Ali bo Komisija pripravila predloge, ki bodo presegli previdnostni pristop, in predlagala ukrepe, kot je določitev še varnih mejnih vrednosti?
5. Ali bo Komisija sprejela dodatne ukrepe za zmanjšanje izpostavljenosti potencialno rakotvornim mobilnim napravam, na primer s spodbujanje uporabe kompletov za prostoročno telefoniranje in zmerno uporabo mobilnih telefonov pri otrocih in najstnikih?
...in dobila odgovor Dallija v imenu Komisije:
1. Mednarodna agencija za raziskave raka predlaga razvrstitev glede na nevarnosti radiofrekvenčnih elektromagnetnih polj in ne določa ocene tveganja. Komisija je Znanstveni odbor za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja zaprosila, da do konca leta 2012 pripravi novo posodobitev ocene morebitnih učinkov elektromagnetnih polj na zdravje.
2. Mejne vrednosti izpostavljenosti, predlagane v Priporočilu Sveta 1999/519/ES , temeljijo na smernicah Mednarodne komisije za varstvo pred neionizirajočimi sevanji (ICNIRP) iz leta 1998. Vendar znanstveno veljavnost teh smernic redno ocenjujejo različni pristojni znanstveni odbori EU. Doslej sprememba smernic ni znanstveno utemeljena. Komisija je sprožila novo ocenjevanje.
3. Komisija si od leta 1999 zelo prizadeva, da bi z raziskavami pojasnila morebitne vplive elektromagnetnih polj na zdravje, in na tem področju še naprej financira raziskave (odgovor Komisije na pisno vprašanje E-005586/2011 ).
4. EU že ima zakonodajni okvir (tj. direktivi 1999/5/ES in 2006/95/ES ), ki se uporablja tudi za mobilne telefone in omejuje sevanje izdelkov in opreme, dane na trg. Okvir vključuje bistvene zahteve, ki zajemajo vsa tveganja, ki izhajajo iz uporabe električne opreme, da se zagotovita zdravje in varnost uporabnikov in javnosti. Usklajeni standardi, ki določajo domnevo o skladnosti s temi zahtevami, upoštevajo mejne vrednosti izpostavljenosti iz Priporočila Sveta 1999/519/ES. Take mejne vrednosti pristojni znanstveni odbor EU redno pregleduje zaradi morebitne potrebe po prilagoditvi.
5. Komisija zaenkrat meni, da niso potrebni dodatni ukrepi za zmanjšanje izpostavljenosti elektromagnetnim poljem mobilnih naprav na trgu.
Odgovor Komisije je naša poslanka komentirala: »Glede na to, da se informacijske tehnologije izjemno širijo, njihova uporaba je vedno večja, saj ljudje vedno več časa preživijo ob telefonu, ter ob nižanju starosti uporabnikov, med katerimi je vedno več otrok, so previdnostni ukrepi še kako potrebni. Zato pozdravljam nadaljevanje študij in ocene vpliva.«
Komisija je namreč zaprosila Znanstveni odbor za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja, da do konca leta 2012 pripravi novo posodobitev ocene morebitnih učinkov elektromagnetnih polj na zdravje. Mejne vrednosti izpostavljenosti, predlagane v Priporočilu Sveta 1999/519/ES, temeljijo na smernicah Mednarodne komisije za varstvo pred neionizirajočimi sevanji (ICNIRP) iz leta 1998. Znanstveno veljavnost teh smernic redno ocenjujejo različni pristojni znanstveni odbori EU. Evropski standardi so na tem področju sicer že urejeni z direktivo 1999/5/ES in 2006/95/ES, Komisija pa bo morala zakonodajo posodobiti, če bo ugotovljena potreba na podlagi novih znanstvenih dognanj.
