Amazon je omenjeni knjigi kar nekaj časa prodajal, a kot se je izkazalo – nelegalno. Kar naenkrat se je namreč našel lastnik pravic za omenjeni knjigi in se pritožil, da Amazon prodaja stvari brez dovoljenja. In ker se s tem ne gre igrati, je ta največji spletni trgovec knjig zadeve umaknil iz prodaje, zbrisal iz svojih strežnikov, kupcem, ki so knjigi kupili, pa vrnil denar. Načeloma zadeva ne bi bila sporna, če Amazon ne bi naredil še nekaj - brez vednosti kupcev je knjigi zbrisal iz njihovih bralnikov Kindle. Kindle namreč deluje tako, da ko kupec naroči knjigo preko Amazonove spletne trgovine Kindle, se ta samodejno prenese preko storitve Whispernet v bralnik, se doda v seznam knjig in je takoj na voljo uporabniku. Vsakič, ko uporabnik na bralniku prikaže osnovno stran, se na tej strani prikaže ta seznam vseh knjig, preko katerega uporabnik seveda izbira, kaj bo bral.
Preprostost storitve Whispernet je pri uporabnikih naletela na dokaj pozitiven odziv – do sedaj. Mnenje pa so hitro spremenili ko so ugotovili, da ima Whispernet tudi nekatere ne tako dobrodošle funkcije. Na primer to, da lahko Amazon iz uporabnikovega bralnike brez vednosti lastnika zbriše že kupljene knjige. Kljub temu, da je Amazon vsem tem uporabnikov vrnil denar, pa ti seveda niso najbolj zadovoljni s tem, da lahko nekdo šari po njihovih napravah. Zato je bil ta pionir internetne prodaje deležen precej togotnih kritik. Mogoče tudi zato, ker so ti njegovi postopki prišli na dan ravno pri knjigah, pri katerih jim tega ne bi bilo treba – obe se namreč ukvarjata s sociološkimi tematikami, predvsem nadzorom, vodenjem in manipulacijo v politiki.
To, kar je naredil Amazon, ne bi bilo deležno takšne pozornosti, če se ne bi zgodilo v dokaj nerodnem času. Najprej zato, ker je pred dobrim tednom tudi največji ameriški knjigarnar Barnes & Noble odprl spletno trgovino e-knjig, kjer ponuja, vsaj po njihovih besedah, okoli 700.000 knjig, kar je neprimerno več od Amazonovih 300.000 in tudi Googlovih 500.000 digitaliziranih knjig v javni lasti (public domain). Za Amazon torej ne najbolj prijetna novica.
Posledica odkritja Amazonovih »nečednih« poslov je tudi ta, da so se ponovno začele aktivne razprave o avtorskih pravicah. Predvsem o tem ali so roki, ko veljajo, realni. Za knjige je v Ameriki namreč veljalo, da so »zaščitene« še 50 let po avtorjevi smrti, nato pa postanejo javno dobro. Nato so se vmešali nekateri posamezniki in podjetja, lastniki pomembnih del (predvsem korporacija Disney) in zahtevali podaljšanje tega roka na 75 in tudi več let, kar jim je v Ameriki tudi uspelo. Kaj pa drugod? In prav tu je težava, saj globalno gospodarstvo ne pozna mej oziroma vedno najde način, da jih obide. Poleg tega se ljudje sprašujejo, komu takšni roki sploh koristijo. Pijavkam, ki se okoriščajo na račun dela drugih. Če gre za sorodnike, je to še nekako razumeti, če pa gre za podjetje, kot je to pri Disneyu, pa gre za čisti pohlep. Pardon, posel.
Naslednja debata, ki se je sprožila, je na temo bralnikov e-knjig, predvsem pa o tem, kako neumni so bralniki, vezani na enega samega proizvajalca in kako je prihodnost v odprtih napravah, na katere je mogoče naložiti karkoli. Nasprotniki seveda spet kričijo o avtorskih pravicah…
Poleg debato na temo e-knjige in avtorske pravice, pa se je sprožila še ena »fronta«. Whispernet je storitev, ki jo lahko uvrščamo med računalništvo v oblaku. In to, da nekdo lahko zbriše nekaj iz lokalne naprave brez naše vednosti, je vsekakor element oblaka, do katerega bomo uporabniki precej skeptični, ne glede na to, kaj piše v spremni pravni latovščini.
Zoran Banović
