Zmeda je nastala v začetku meseca, ko je DataCell, islandski ponudnik storitev podatkovnih centrov sporočil, da Visa spet sprejema donacije za WikiLeaks. Novica se je hitro razširila po spletu in veliko ljudi se je začelo spraševati ali je podjetje ukinilo embargo na storitev, s katero je Julian Assange poskrbel za toliko hrupa. A veselje je bilo dokaj kratko. Iz Vise so sporočili, da je šlo pri celotni stvari za napako oziroma za izigravanje sistema. DataCell je namreč odprl poseben strežnik proxy, s katerim je bilo mogoče zaobiti restrikcije, ki jih je Visa, pa tudi drugi ponudniki kreditnih kartic (MasterCard, American Express), uvedla pred sedmimi meseci. Islandsko podjetje Valitor, ki je zastopnik Vise za Islandijo, je preko tega strežnika lahko začelo sprejemati plačila. A je bila zadeva le kratkega veka, saj so pri Visi kar hitro ugotovili, za kaj gre in vse skupaj ukinili, enako pa so storili tudi ponudniki drugih kreditnih kartic.
In zakaj je DataCell to sploh naredil? Predvsem zato, ker so eden od ponudnikov storitve WikiLeaks in je življenje te strani tudi v njihovem interesu, poleg tega pa očitno v početju svoje stranke ne vidijo nič spornega. Zato se pri podjetju očitno ne strinjajo z blokado, ki so jo ponudniki plačilnega sistema s kreditnimi karticami uvedli konec preteklega leta, ko je WikiLeaks objavil ameriško diplomatsko pošto, ki je povzročila precej jeze in diplomatskega zardevanja. Zato so se pred časom odločili, da skupaj z WikiLeaks tožijo Viso in MasterCard, hkrati pa so vložili tudi uradno pritožbo pri Evropski komisiji. Eden od argumentov za to, da je blokada neprimerna je tudi to, da je Visa, potem ko so se nanjo začeli vršiti pritiski, naj ustavi plačila, češ da gre za nelegalne zadeve, dala izdelati študijo, ki je pokazala, da ni tako in da WikiLeaks ni storitev, ki bi počela kaj nelegalnega. A očitno so bila opozorila s strani »prizadetih« dovolj močna, saj so sporočili, da je njihova interna raziskava pokazala, da bi lahko šlo za nelegalno početje in zato donacij ne bodo sprejemali.
