Evrošola o znanosti materialov je letos poleg 200 slušateljev iz 23 držav in 4 kontinentov k nam pripeljala tudi zveneča predavateljska imena. Med drugimi, kar 14 priznanimi predavatelji, je posebni gost prof. Uichiro Mizutani, ki je pri Cambridge University Press izdal odmeven učbenik "Introduction to the Electron Theory of Metals". K nam pa že drugo leto zapored prihaja tudi zgodovinska osebnost na področju kovinskih materialov, prof. Srinivasa Ranganathan iz Indije, ki je leta 1985 odkril dekagonalne kvazikristale – posebne zlitine, ki kažejo kristalografsko "prepovedane" simetrije. Izkazalo se je, da taki materiali lahko uskladiščijo velike količine vodika za potrebe gorivnih celic in se bodo uporabljali pri bodočem pogonu avtomobilov.
Tokratna tema Evrošole, ki že tretjič poteka v ljubljanskem hotelu Mons, so površine in zaščitne tanke plasti kompleksnih kovinskih zlitin. "Zanimivo je, da površine novih materialov kažejo nenavadne kombinacije fizikalno-mehanskih lastnosti: trdoto, elastičnost, majhen količnik trenja in nepojavnost hladnega varjenja v vakuumu. To pa vodi k zmanjšani obrabi in povečani življenjski dobi strojnih delov, kar lahko na primer zelo pomembno vpliva na ekonomiko proizvodnje," pojasnjuje pomen tematike direktor Evrošole, prof. dr. Janez Dolinšek z Instituta Jožef Stefan.
Kot pojasnjuje prof. dr. Dolinšek, je Evropska šola o znanosti materialov nastala zaradi dveh nasprotujočih svetovnih tendenc. Po eni strani visoka tehnologija zahteva vedno več novih posebnih materialov z novimi in izboljšanimi lastnostmi, po drugi strani pa je v svetu opazna tendenca zmanjševanja izobraževanja na Univerzah na področju novih materialov, saj institucionaliziranega znanja o področju, ki je v skokovitem razvoju, še ni. Evrošola tako kompenzira zmanjšano predavateljsko aktivnost o materialih na svetovnih univerzah.
Na področju razvoja novih materialov je bilo prelomnih zadnjih dvajset let, ko so bili razviti novi materiali, sestavljeni iz treh ali več kemijskih elementov v približno enakih delih. To je privedlo k odkritju novih materialov z lastnostmi, ki se zdijo povsem neverjetne in so bile v doslej znanih kovinskih zlitinah medsebojno nezdružljive. Tak primer je denimo električni prevodnik, ki je hkrati toplotni izolator. Atomska struktura pa omogoča tudi skladiščenje velikih količin vodika za potrebe pogonov z gorivnimi celicami, zato so materiali, o katerih bodo govorili v Monsu, izjemno pomembni v t.im. "vodikovi ekonomiji", ki ji pripisujejo odločilno vlogo po tem, ko bodo zaloge nafte izčrpane.
