Ker naj bi Agencija za pošto in elektronske komunikacije (Apek) razpis za javno dražbo objavila 13. decembra, ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, pod katerega sodi področje informacijske tehnologije, vladi predlaga, da se zakon v DZ pošlje po nujnem postopku.
Agencija pripravlja enotni razpis za podelitev radijskih frekvenc v pasovih 800, 900, 1800, 2100 in 2600 MHz z uporabo instituta javne dražbe.
Cilj predlaganih zakonskih sprememb je, da se upoštevajo posebnosti elektronskih dražb in da se agenciji omogoči izbira najprimernejša vrste dražbe.
Apek namerava orodje javne dražbe za podeljevanje frekvenc uporabiti prvič, med pripravami na javni razpis pa se je po navedbah predlagatelja zakonskih sprememb izkazalo, da določbe veljavnega zakona onemogočajo upoštevanje posebnosti elektronskih dražb v primerjavi z ustnimi in pisnimi dražbami.
Trenutno veljavne zakonske določbe tako agenciji onemogočajo izbiro med različnimi vrstami elektronskih dražb in ne dopuščajo izvedbo dražbe tipa CCA, ki je glede na izkušnje iz drugih članic EU najprimernejša in od leta 2012 skoraj brez izjeme tudi edina uporabljana za podelitev več radiofrekvenčnih pasov hkrati.
Gre za dražbo s kombiniranimi ponudbami za različne kombinacije različnih delov frekvenčnih pasov hkrati, zaradi česar je po navedbah predlagatelja bolj primerna za istočasno podelitev več frekvenčnih pasov od do zdaj uporabljanih oblik.
Vključuje tudi pravilo druge najvišje cene, ki določa, da izbrani dražitelj, ki je ponudil najvišji znesek, za predmet dražbe plača znesek v višini druge najvišje ponudbe. Ključna prednost pravila druge najvišje cene naj bi bila v tem, da ponudnike spodbuja k temu, da v svojih ponudbah ponujajo zneske, ki so bližje pravi oceni tržne vrednosti, medtem ko pri klasični različici dražbe ponudniki praviloma ponujajo nižje zneske od tržne vrednosti.
Predlagana novela prinaša spremembe, ki bodo agenciji omogočile večjo prožnost pri izvedbi elektronske dražbe za podelitev radijskih frekvenc. Agencija naj tudi ne bi imela več zakonskih ovir za izvedbo javne dražbe tipa CCA.
Za primer, da se dražba opravi na elektronski način, predlagana novela izključuje uporabo določil, ki so prilagojena ustnemu oziroma pisnemu licitiranju. S predlaganimi spremembami se ukinja tudi obvezna uporaba pravila najvišje cene in se dopušča tudi pravilo druge cene.
Predlog zakona na koncu tudi podaljšuje najdaljši čas veljavnosti odločb o dodelitvi radijskih frekvenc, in to s 15 na 20 let.
Dražba naj bi se začela 25. marca, traja lahko od enega tedna pa tudi do enega meseca ali več. Izdaja odločb o dodelitvi radijskih frekvenc je nato predvidena najpozneje do konca junija prihodnje leto.
Agencija od dražbe pričakuje med 100 in 200 milijoni evrov prihodkov za državni proračun, po grobi oceni pa bi celoten projekt agencijo stal od 700.000 do milijona evrov.
Članice EU bi morale sicer del frekvenc, ki so se sprostile s prehodom na digitalno televizijo - sem spada tudi frekvenčni pas 800 Mhz - za mobilna omrežje četrte generacije (4G) sprostiti do začetka letošnjega leta. Vendar je to do sedaj uspelo le redkim, saj težave povzročajo zamude pri postopkih in licencah.
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je sicer julija Apeku posredovalo usmeritev, naj postopke za odobritev frekvenčnega pasu 800 MHz izpelje do konca tega leta.
V Apeku so takrat pojasnili, da optimalna izvedba dražbe za frekvence na 800 Mhz do konca letošnjega leta ni mogoča. Po njihovih navedbah v primeru, da bi vsak frekvenčni pas razpisali posebej, ne bi mogli doseči ključnih ciljev, kot sta zagotovitev kvalitetnega pokrivanja celotnega območja Slovenije z omrežjem 4G in ustrezen izkupiček za državni proračun.
