Ministri so izpostavili pomen razvoja digitalnih veščin že od začetka izobraževalnega procesa ter na sploh pomen usposobljenosti mladih in odraslih za uspešno delovanje v digitalni dobi.
"Ugotavljamo, da potrebujemo izboljšave na tem področju, posebej v določenih starostnih skupinah bo treba izboljšati pismenost in uporabljivost opismenjevanja za posamezne vrste poklicev," je poudarila Makovec Brenčičeva.
Ta ugotovitev po njenih besedah velja za celotno Evropo. Podrobnejše podatke o digitalni pismenosti v Sloveniji pa ministrica pričakuje naslednji teden ob predstavitvi rezultatov raziskave PIAAC Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).
Ta raziskava, ki vključuje osebe od 16 do 65 let starosti, je mednarodno primerljiva in bo po ministričinih besedah dala dober vpogled v temeljne kompetence in znanja ter bo dobra podlaga za premislek o politikah, strategijah in ukrepih na tem področju.
Slovenija ob tem izpostavlja, da je nedavno predstavljena evropska digitalna strategija pomanjkljiva prav na področju kompetenc. Naslednje leto se sicer pričakuje posebno poročilo Evropske komisije o digitalnih kompetencah.
Slovenska ministrica je ob prvi udeležbi na ministrskem zasedanju v Bruslju še poudarila, da so vse teme, o katerih razpravljajo, izjemno aktualne za vse. V razpravi o strateškem okviru Izobraževanje in usposabljanje 2020 je izpostavila njegov pomen na področju medsebojne izmenjave izkušenj in praks, pa so sporočili z ministrstva za izobraževanje.
Med temami je poleg razvoja kompetenc in veščin izpostavila zaposljivost in zaposlenost mladih, aktivno državljanstvo mladih, profesionalni razvoj učiteljev, vpetost šol v lokalno in regionalno skupnost ter kakovost izobraževanja. Pri vprašanju mladih se je ministrica zavzela za oblikovanje matrike ukrepov za preglednejše in učinkovitejše izvajanje aktivnosti, namenjenih mladim ter spodbujanje mladinskega dela na lokalni ravni. Podprla je konvencijo o mladinskem delu, ki jo je predstavila belgijska delegacija.
Na ministrstvu so v sporočilu za javnost izpostavili še, da so se ministri opredelili do Pariške deklaracije, sprejete 17. marca 2015 na neformalnem srečanju ministrov za izobraževanje, ki poudarja vlogo izobraževanja pri promoviranju skupnih evropskih vrednot. Ministrica je izrazila polno podporo Pariški deklaraciji s poudarkom na krepitvi osebnostne rasti mladih kot osnove za oblikovanje aktivnega državljanstva.
Ministrica je komentirala tudi izziv skrajševanja časa študija, ki je pomemben v sklopu prizadevanj za zmanjšanje izjemnih tveganj staranja prebivalstva za javne izdatke v Sloveniji.
Izpostavila je, da je najprej nujen dialog z vsemi deležniki, s katerimi bodo skupaj pogledali, kako poiskati pametne rešitve ne le glede trajanja, temveč tudi glede kakovosti študija, tako da bo diplomant čim bolje opremljen za vstop na trg dela.
Ena od idej je po ministričinih besedah izboljšanje zakonodaje s ciljem sprostitve določenih omejitev za institucije, tako da bi lahko te pripravljale prožnejše programe.
Makovec Brenčičeva je ob tem ponovila, da bo predlagala prehod na institucionalno akreditacijo, ki bi v tem pomenu lahko omogočila hitrejši razvoj in večjo vpetost vseh deležnikov za čim učinkovitejše soočenje s temi izzivi.
STA
