Skoraj vsi anketiranci – 90% uporablja storitve fiksne telefonije, vendar pa je uporaba nekoliko upadla v primerjavi z lanskim letom (96%). 42% jih ne bi želelo prekiniti svojega naročniškega razmerja za fiksno telefonijo. 66% jih ne ve, katere storitve omogoča njihovo naročniško razmerje, med tistimi, ki poznajo, kaj jim njihovo naročniško razmerje omogoča, pa jih kar 65% uporablja zgolj osnovno storitev. Storitve fiksne telefonije najpogosteje uporabljajo zaposleni in upokojenci.

Storitve mobilne telefonije uporablja 90% anketirancev. Anketiranci so še najmanj naklonjeni prekinitvi naročniškega razmerja prav za storitve mobilne telefonije (58%). 69% anketirancev ve, katere storitve jim omogoča njihovo naročniško oziroma predplačniško razmerje za storitev mobilne telefonije, med njimi pa jih več kot polovica uporablja zgolj osnovno storitev.

S klicnim centrom in reševanjem problemov pri svojem mobilnem operaterju je zadovoljnih 74% anketirancev (7% jih ni zadovoljnih, 19% pa jih te možnosti še ni koristilo). Povprečna ocena zadovoljstva s kvaliteto pokritosti mobilnega operaterja znaša 4,2, enako oceno dosega zadovoljstvo s kvaliteto pokritosti zunaj, ocena pa je nekoliko nižja, če govorimo o pokritosti v stavbah (4,1) in v avtomobilu (4,0).

Storitve dostopa do interneta uporablja 78% anketirancev (v lanskem letu 71%), 54% jih ne bi želelo prekiniti svojega naročniškega razmerja. 55% anketirancev ve, katere storitve omogoča njihovo naročniško razmerje, med njimi pa je zgolj 15% takih, ki uporabljajo vse storitve, ki so jim na voljo.
Do interneta največ anketirancev dostopa preko kabelskega modema (41%) in preko FTTH/optike (18,8%). 56% tistih, ki ne uporabljajo optike, bi na optiko prešli kljub višji ceni (če bi imeli to možnost). Naklonjenost prehodu na optiko se je v primerjavi z lanskim letom povečala za 6 odstotnih točk. Dostop do interneta v največji meri uporabljajo zaposleni (44%), ter otroci in dijaki (33%).

Med tistimi, ki imajo doma dostop do interneta, jih 73% internet uporablja vsak ali skoraj vsak dan. Kljub temu, da imajo doma dostop do interneta ga ne uporablja 7% anketirancev. Z vidika namena uporabe interneta je v primerjavi z lanskim letom opazno splošno povečanje uporabe interneta, najbolj pa se je povečala uporaba spletnih storitev javne uprave, nakupovanje preko spleta in prebiranje spletnih vsebin.

Znanje o uporabi interneta je večina (64%) pridobila samostojno, najbolj pogosto pa internet uporabljajo za pregled in pošiljanje elektronske pošte (84%) in iskanje informacij (80%).

Zgolj 47% anketirancev ve, katere storitve omogoča njihovo naročniško razmerje za storitev televizije. Poleg tega med tistimi, ki poznajo katere storitve jim naročniško razmerje omogoča, kar 57% anketirancev uporablja zgolj osnovno storitev. V največji meri storitve kabelske ali IP televizije uporabljajo upokojenci (38%) in zaposleni (35%).

Mobilne podatkovne storitve preko mobilnega telefona ali podatkovne kartice uporablja 15% anketirancev. 67% uporabnikov mobilnih podatkovnih storitev za dostop do interneta ne uporablja mobilne podatkovne kartice, 20% jo uporablja kot dodatek k fiksnemu širokopasovnemu dostopu do interneta, 13% pa namesto fiksnega širokopasovnega dostopa do interneta. Pri dostopu preko mobilnega telefona prevladuje uporaba za pregledovanje elektronske pošte (68%), iskanje informacij (55%) in spremljanje novic (45%). Dostop preko podatkovne kartice koristijo v enake namene a v manjši meri (21% elektronska pošta in iskanje informacij, 20% spremljanje novic).

V primerjavi s storitvami mobilne telefonije so povprečne ocene zadovoljstva z različnimi vidiki mobilnih podatkovnih storitev nekoliko nižje in znašajo 3,7 za hitrost povezave in 3,8 za pokritost s signalom ter stabilnost povezave. V primeru večjih prenosnih hitrosti bi 40% anketirancev mobilne podatkovne storitve uporabljalo bolj pogosto.

Storitev imeniške službe ne uporablja 41% anketirancev, med uporabniki imeniške službe pa prevladuje občasna uporaba (31% vprašanih nekajkrat letno). V primerjavi z lanskim letom je število uporabnikov storitev imeniške službe poraslo (za 14 odstotnih točk), a gre predvsem za občasne uporabnike (nekajkrat letno ali manj). Anketiranci v 87% primerov storitev imeniške službe koristijo za pridobivanje informacij o telefonskih številkah naročniških telefonov v Sloveniji.

Telefonski imenik Slovenije uporablja 65% anketirancev, večinoma zgolj občasno (36% nekajkrat letno ali še redkeje). Največ anketirancev še vedno uporablja knjižno obliko imenika, a pomen knjižne oblike upada (62% v 2010, 54% v 2011). Več anketiranih kot v lanskem letu uporablja spletno verzijo imenika (40% v 2010, 44% v 2011). Velika večina (97%) anketirancev ne uporablja javnih telefonskih govorilnic, tudi tisti, ki jih uporabljajo pa jih večinoma koristijo zgolj občasno.

Informacije o ponudbah različnih ponudnikov elektronskih komunikacij večinoma dobijo v tiskanih medijih (50%), na televiziji (47%) ali na spletu (42%). Med spletnimi viri informacij o ponudbi storitev izstopajo predvsem spletne strani operaterjev oz. ponudnikov storitev, v manjši meri pa se za zbiranje informacij o ponudbi koristijo tudi spletni forumi, socialna omrežja in blogi.