Mobilne aplikacije uporablja 39 % anketiranih, v povprečju pa ima slovenski uporabnik nameščenih približno 15 aplikacij. V primerjavi s sosednjo Hrvaško, kjer sta omenjeni raziskovalni agenciji sočasno izvedli identično raziskavo, je v Sloveniji delež tistih, ki so se z mobilnimi aplikacijami že srečali, nekoliko nižji od Hrvaške (39 % za Slovenijo in 45 % za Hrvaško). Vendar si slovenski uporabniki v povprečju namestijo pet aplikacij več od hrvaških uporabnikov, ki si v povprečju prenesejo 10 aplikacij. 18 % vprašanih slovenskih uporabnikov mobilnih aplikacij je že kupilo plačljivo aplikacijo (na Hrvaškem 30 %).

Slovenski uporabniki do mobilnih aplikacij najpogosteje dostopajo prek Mobitelove ponudbe (33 %), sledijo razvijalci aplikacij, ki so jih našli z brskanjem po spletu (29 %), Nokiina Ovi Trgovina (23 %) in Si.mobilova ponudba (19 %). Informacije o aplikacijah dobijo uporabniki predvsem od prijateljev in sorodnikov (41 %), mobilnih operaterjev (32 %) ali na forumih (32 %).

Kot razlog za prenos aplikacije iz določene trgovine z aplikacijami je 40 % anketiranih navedlo, da uporabljajo tisto trgovino z aplikacijami, do katere dostop je prednastavljen na njihovem mobilnem telefonu. Za 28 % slovenskih uporabnikov je glavni dejavnik za izbor določene trgovine z aplikacijami nabor aplikacij, ki so na voljo v trgovini z aplikacijami. Enak odstotek vprašanih pa navaja zanesljivost in kakovost ponujenih aplikacij kot najpomembnejši dejavnik odločitve.

Aplikacije pomagajo predvsem pri navigaciji in hitrejšem dostopu do informacij

Na vprašanje, katere koristi prinaša uporaba uporabe mobilnih aplikacij, je 71 % vprašanih odgovorilo, da se strinjajo ali popolnoma strinjajo, da aplikacije omogočajo hitrejši dostop do informacij. 70 % anketiranih se strinja ali popolnoma strinja, da so aplikacije uporabne kot pomoč pri navigaciji. 57 % se jih strinja ali popolnoma strinja, da so aplikacije uporabne za zabavo. 55 % se strinja ali popolnoma strinja, da jim aplikacije koristijo pri upravljanju z družabnimi omrežji (Facebook, Twitter, Foursquare ipd.). 55 % se jih strinja ali popolnoma strinja, da aplikacije ponujajo bolj učinkovit dostop do informacij od mobilnega interneta in 42 % anketiranih se strinja ali popolnoma strinja, da aplikacije povečujejo produktivnost.

Meteorološki zavod in AMZS med najbolj zaželenimi aplikacijami

Najbolj priljubljene kategorije aplikacij med Slovenci so vreme (54 %), igre (38 %), zabava (37 %) in orodja za učinkovitost (35 %). Glede na tržno znamko pa bi si slovenski uporabniki najbolj želeli imeti mobilne aplikacije Meteorološkega zavoda (36 %), AMZS (28 %), POP TV (25 %), NLB (20 %), Mimovrste (19 %), Davčne uprave RS in Slovenskih železnic (17 %).

Dva od petih Slovencev uporabljata mobilni internet

39 % Slovencev, ki so bili vključeni v raziskavo in uporabljajo fiksni dostop do interneta, uporablja za dostop do spleta tudi mobilni telefon. Med tistimi, ki uporabljajo mobilni internet, je tri četrtine takih, ki imajo v naročniško pogodbo s svojim mobilnim operaterjem vključen tudi paket za prenos podatkov.

Najpogostejši odgovori na vprašanje, zakaj anketirani ne uporabljajo mobilnega telefona kot dostopno točko do interneta, so negotovost glede višjih stroškov (37 %), premajhen zaslon mobilnika (25 %), 31 % anketiranih pa ne čuti potrebe po uporabi mobilnega interneta. Več kot polovica anketiranih (53 %) verjame, da bi možnost povečave spletnih strani na mobilnih napravah zagotovila boljšo berljivost in s tem pripomogla k boljši uporabniški izkušnji. 48 % pa jih meni, da bi k temu pripomogli učeči se brskalniki, kjer uporabniku ne bi bilo treba vpisati celotnega URL naslova, 45 % pa je mnenja, da so to aplikacije, ki nudijo neposredni dostop do informacij na spletu.

Tipični slovenski uporabnik mobilnega interneta je mlad moški

57 % uporabnikov mobilnega interneta je moških in trije od štirih moških so mlajši od 40 let. Študentje in zaposleni na vodstvenih položajih predstavljajo skupini najbolj intenzivnih uporabnikov mobilnega interneta.

Slovenke so najbolj intenzivne uporabnice mobilnega interneta v regiji

V primerjavi s hrvaško raziskavo so uporabniške navade pri Slovencih in Hrvatih precej podobne, do razlik pa prihaja pri obsegu in spolu: hrvaški uporabniki (28 %) so manj intenzivni uporabniki mobilnega interneta od Slovencev (39 %) in Slovenke (43 %) precej bolj intenzivno uporabljajo mobilni internet kot hrvaške uporabnice (34 %). Raziskava je med drugim tudi pokazala, da so v Sloveniji razlike med uporabniki mobilnega interneta po spolu najmanjše. V vseh drugih državah, kjer je bila izvedena raziskava (Avstrija, Švica, Hrvaška, Srbija, Bolgarija in Grčija), so razlike pri uporabni mobilnega interneta med moškimi in ženskami večje.