Za uporabo interneta, kot orodja za zbiranje podatkov tudi v predvolilnih anketah, smo se odločili predvsem iz dveh razlogov. Prvi razlog je (zdaj lahko že rečemo tipična) napaka napovedi, pripravljenih na osnovi telefonskega in terenskega (osebnega) anketiranja. Ta izvira iz vedno nižje stopnje sodelovanja in dejstva, da lahko anketiranec, navkljub jamstvu anketarja, podvomi v anonimnost anketiranja – anketar namreč v obeh primerih ve, koga je anketiral. Tega pri anketiranju preko interneta ni, anketa je v tem primeru res v celoti anonimna. Drugi razlog pa je strošek oz. cena, ki je v primeru anketiranja preko interneta bistveno nižja.
Anketiranje s pomočjo interneta je že bilo uporabljeno v tujini, tokrat pa smo metodo prvič uspešno uporabili tudi v Sloveniji. Metodo smo sicer preizkusili že ob drugem krogu lanskih predsedniških volitev, vendar tam ni prišla do izraza, saj je bil rezultat bolj ali manj odločen že dober teden pred volitvami. Pri tokratnih volitvah pa je do odločitve prišlo v zadnjih dnevih. Zadnji dan, ko zakon medijem še dovoljuje objavo javnomnenjskih raziskav, je bilo stanje precej drugačno od rezultata na volitvah. To seveda ne pomeni, da so bile napovedi napačne, kot zmotno razlagajo nekateri. Ankete, objavljene en teden pred volitvami, so bolj ali manj korektno povzele stanje dveh tednov pred volitvami. To pa se je bistveno razlikovalo od stanja in volje volivcev na dan volitev. To je torej še dodaten argument, ki govori v prid objavljanju anket do samega volilnega molka oz. o nesmiselnosti prepovedi objav v zadnjem tednu pred volitvami.
V nadaljevanju si lahko preberete več o tem, kako smo dosegli najbolj natančne napovedi, kakšne so prednosti anketiranja preko interneta, kako smo to pravzaprav počeli, kaj to pomeni za prihodnost javnomnenjskega raziskovanja nasploh in nenazadnje še, zakaj smo objavljali rezultate v zadnjem tednu pred volitvami. Morebiti pa je še najbolj zanimiva analiza in prikaz prehodov volivcev, ki so SD v zadnjem hipu zagotovili zmago.
Kako je SD v zadnjem hipu zmagal in odkod so prišli volivci
Anketiranci, ki so sodelovali v naših anketah preko interneta, niso sodelovali le enkrat. Vse, ki so v anketi sodelovali do 13. 9. 2008, smo povabili k nadaljnjemu sodelovanju in dobra tretjina jih je na to tudi pristala (v napovedi 19. 9. 2008 je sodelovalo 509 od 1400 vprašanih; v napovedi 21. 9. 2008 pa 511 od 1400 vprašanih.). Na podlagi odgovorov teh anketirancev smo lahko pripravili spodnjo analizo, ki lepo ponazarja, odkod so prišli volivci, ki so tako rekoč v zadnjem hipu zagotovili zmago SD in zakaj se to ni moglo zgoditi nasprotnemu bloku.
Slika prikazuje prehode iz ene v drugo stranko, glede na to, koga so anketiranci nameravali voliti in koga so nazadnje zares volili. Kot je razvidno, je prišlo do občutne migracije iz LDS v ZARES, hkrati pa iz ZARES v SD – levica se je torej v zadnjem hipu mobilizirala na način migracije k SD. SD je sicer pridobil volivce iz vseh smeri, tudi iz SDS, vendar ne v takšni meri. Med bolj pomembnimi rekrutacijskimi centri sta še LIPA in SLS+SMS. LIPA je nazadnje ostala pred vrati, saj so se njeni volivci razpršili na vse strani (poleg SD še v ZARES in nekaj k SDS). SDS na drugi strani ni imela tako močnega zaledja. Tako recimo ne moremo reči, da je NSi izpadla zato, ker je njeno volilno telo migriralo k SDS – volivci NSi so preprosto ostali doma, kar lahko sklepamo po tem, da jih v tej sliki migracij sploh ni. SDS je sicer črpal iz volivcev strank SNS, LIPA in DESUS, a v bistveno manjši meri, kot je to uspelo SD. Zanimivo je tudi, da so se tako volivci DESUS kot SNS v enaki meri razpršili med SDS in SD.
Kako smo izenačenje na vrhu napovedali že dva dni pred volitvami...
V petek, 19. 9. 2008, smo malo po 14:00 objavili rezultate, ki jih prikazujemo v spodnji tabeli. To je bila prva napoved, ki je kazala na izenačen rezultat obeh vodilnih strank, saj so vse dotedanje napovedi kazale na zanesljivo zmago vladajoče stranke. V tabeli primerjamo še rezultate, ki jih je isti dan, ob 22:00, objavila agencija Ninamedia, na osnovi telefonskega anketiranja.
Zadnja napoved pred volitvami (19. 9. 2008) in dejanski rezultat
| Valicon | Ninamedia | DVK | |
| SD | 26,4 % | 27,6 % | 30,5 % |
| SDS | 26,9 % | 30,3 % | 29,3 % |
| ZARES | 10,9 % | 12,2 % | 9,4 % |
| DESUS | 6,0 % | 8,2 % | 7,5 % |
| SNS | 6,6 % | 6,5 % | 5,5 % |
| SLS+SMS | 8,3 % | 3,0 % | 5,2 % |
| LDS | 5,1 % | 4,8 % | 5,2 % |
... in kako smo po zaprtju volišč napovedali pravi končni izid
Na dan volitev smo po 15:00 znova začeli z anketiranjem preko interneta, spraševali pa smo po že opravljenem dejanju. Ob natanko 19:00 smo na naši spletni strani objavili rezultat za vodilni stranki. Kot je razvidno iz tabele spodaj, se je ta napoved kasneje izkazala kot daleč najbolj natančna. Celotno napoved (še za vse ostale stranke) smo sicer objavili šele ob 21:40, ko je bil vzorec dovolj velik tudi za ostale stranke z nižjim številom glasov. Tako napoved ob 19:00 kot tista ob 21:40 sta bili bolj natančni, kot napovedi vzporednih meritev po klasični metodi osebnega anketiranja pred volišči (glej tudi: Finance »Kdo je bil najbolj natančen?«, 23. 9. 2008, stran 5).
Napoved na dan volitev (21. 9. 2008)
| ob 19:00 | Valicon | Mediana | Interstat | DVK |
| SD | 30,5 % | 31,5 % | 32 % | 30,5 % |
| SDS | 29,6 % | 27,7 % | 28 % | 29,3 % |
| ob 21:40 | Valicon | Mediana | Interstat | DVK |
| ZARES | 9,2 % | 9,7 % | 10,5 % | 9,4 % |
| DESUS | 6,7 % | 7,6 % | 6,7 % | 7,5 % |
| SNS | 4,9 % | 5,8 % | 5,6 % | 5,5 % |
| SLS+SMS | 5,5 % | 4,2 % | 4,3 % | 5,2 % |
| LDS | 5,8 % | 6,1 % | 5,2 % | 5,2 % |
Katere so glavne prednosti anketiranja preko interneta
Kot je razvidno iz zgoraj navedenih primerjav, so se napovedi z uporabo interneta že v prvem poskusu izkazale, kot najbolj natančne. Dva dni pred volitvami smo, kot edini, lahko napovedali izenačen boj, takoj po zaprtju volišč pa, da zmaga zmagovite stranke še zdaleč ni tako suverena, kot so kazale klasične vzporedne volitve. Zakaj to ni presenetljivo? Anketiranje preko interneta omogoča anketirancu popolno anonimnost, raziskovalcu pa anketiranje ob urah, ko to z drugimi načini ni mogoče. Prvo se najlepše ilustrira v dejstvu, da je delež neopredeljenih v anketi preko interneta bistveno nižji, kot v klasičnih anketah. O svetli prihodnosti spletnega anketiranja govori že podatek, da stopnje sodelovanja v telefonskih in terenskih anketah padajo in so zaradi tega vedno težje izvedljive in manj uporabne kot pred leti, število uporabnikov interneta pa konstantno narašča. Predvsem pa je takšen način anketiranja cenejši od klasičnih pristopov, kar še posebej pride do izraza na dan volitev oz. v primerjavi s klasičnimi vzporednimi volitvami, ki so strokoven, logističen, nenazadnje tudi finančni podvig.
Metodološki poudarki
V anketi so sodelovali anketirani iz 87-ih različnih volilnih okrajev v Sloveniji. Upoštevali smo samo odgovore anketiranih, ki so odgovorili, da imajo volilno pravico, in da so polnoletni. Izločili smo ankete z nekonsistentnimi odgovori in tiste, katerih čas izpolnjevanja je krajši od minimalnega časa, ki je potreben za izpolnitev ankete. Uporabljen vzorec za analize smo utežili tako, da je odražal velikosti volilnih okrajev in glasovanje anketirancev na volitvah 2004. Ker je šlo za spletno anketo, je bila pri izpolnjevanju zagotovljena anonimnost, pri anketiranju pa so bili uporabljeni poimenski seznami iz volišč. Pri zagotavljanju reprezentativnosti smo uporabili izsledke preteklih telefonskih anket, podatkov o številu in strukturi uporabnikov interneta ter predhodnih raziskav preko interneta
Zakaj smo objavljali rezultate tudi v zadnjem tednu
Prepoved objave javnomnenjskih raziskav v tednu pred volitvami je diskriminatorna do trženjskega in javnomnenjskega raziskovanja, zato ji nasprotujemo. S strokovnim in inovativnim pristopom smo dokazali, da je z uporabo pravih tehnik in metodologije moč doseči pravilno napoved. Tokratne volitve so dokaz, da je objava rezultatov nujna, saj se je slika v zadnjem tednu popolnoma spremenila. Odločanje volivcev na podlagi volilnih napovedi je povsem legitimen način odločanja in stvar osebne izbire posameznika. O vrednosti in natančnosti napovedi naj sodi stroka, verodostojnost izvajalca pa se lahko dokazuje le s preteklim delom in referencami. Zato srčno upamo, da ne bomo zopet izvajalci javnomnenskih raziskav krivi za vse tegobe in težave, ki jih v teh dnevih utegnejo doživljati tisti, ki se jim volilni račun ni izšel.
Kaj to pomeni za prihodnost volilnih javnomnenjskih raziskav
Prepričani smo, da smo s tokratnim projektom postavili nov mejnik v razvoju javnomnenjskega raziskovanja v Sloveniji. Ob tem bi želeli poudariti, da projekt ni imel zunanjega naročnika. Izvedli smo ga zato, ker verjamemo v to, kar delamo, in ker smo želeli dokazati nesmiselnost prepovedi objavljanja javnomnenjskih raziskav v zadnjem tednu pred volitvami. Nenazadnje smo že nekaj let na slovenskem trgu tisti, ki uvajamo nove pristope, odkar smo prevzeli vodilno pozicijo pa tudi tisti, ki na različne načine vzdržujemo ustrezno visok standard trženjskega in javnomnenjskega raziskovanja v Sloveniji. Prednost pristopa, ki smo ga uporabili ni bila le najbolj natančna volilna napoved, ampak tudi spremljanje sprememb v volilnem telesu in pojasnjevanje številnih vprašanj, ki se navadno ob koncu volitev porajajo. Iz podatkov, ki jih imamo zbrane, lahko tako dobimo veliko več, kot le to, kar so nam analize pokazale do sedaj.
Za konec naj izrazimo samo še upanje, da bodo ob prihodnjih volitvah tisti, ki financirajo vzporedne volitve, imeli dovolj posluha alternativne načine in bodo pri tem pretehtali stroške in koristi. V primeru vsaj ene od televizijskih postaj gre namreč za denar davkoplačevalcev, na katere ima (oz. bi moral imeti) izid volitev največji vpliv.
