Med podjetij z 10 ali več zaposlenimi osebami je v letu 2008 prejemalo naročila prek računalniških omrežij, prek spletnih strani ali računalniške izmenjave podatkov (RIP) 11 % podjetij. Vrednost elektronske prodaje je znašala 12,2 % celotne vrednosti ustvarjenega prometa (brez DDV). 7 % podjetij je v tem obdobju prejemalo naročila prek spletne strani. Med temi je bilo največ podjetij v gostinski in nastanitveni dejavnosti, 41 % podjetij, in ta podjetja so s prodajo prek spletnih strani ustvarila 5,49 % celotne vrednosti prometa (brez DDV).

V 57 % podjetij, ki so v letu 2008 prejemala naročila prek računalniških omrežij, je vpeljava elektronske prodaje v podjetju prispevala k večjemu dohodku. Delež takih podjetij je bil največji med srednje velikimi podjetji (62 %). 48 % podjetij je videlo prednost elektronske prodaje v dostopu do novih trgov in s tem v večjih prodajnih možnostih. Med temi podjetji je bilo največ malih podjetij (52 %). 42 % podjetij je z vpeljavo elektronske prodaje znižalo transakcijske stroške. Med temi podjetji je bilo največ velikih podjetij (67 %).

Za 58 % podjetij je bila pri elektronski prodaji glavna težava ali ovira neprimernost njihovih izdelkov ali storitev za tak način prodaje. S to težavo se je spopadalo več kot 80 % podjetij v dejavnosti oskrba z energijo, voda, ravnanje z odpadki. Med podjetji v gostinski in nastanitveni dejavnosti je imelo to težavo le 13 % podjetij. Za 44 % podjetij je pomenila oviro potreba po reorganizaciji poslovnega procesa, 34 % podjetij se je spopadalo s težavami, povezanimi z logistiko (odpremo blaga ali izvedbo storitve), ter s tehničnimi vprašanji, povezanimi z uvedbo elektronske prodaje. Za 30 % podjetij so oviro predstavljale stranke, ki ne želijo uporabljati elektronskega trgovanja. S to težavo se je spopadalo 39 % podjetij v predelovalni dejavnosti (proizvodnja živil, tekstilnih, lesnih, papirnatih izdelkov, tiskarstvo). 29 % podjetij se je srečevalo z varnostmi pomisleki v zvezi s plačili in transakcijami pri elektronski prodaji. Ti so pomenili težavo za več kot polovico podjetij v gostinski in nastanitveni dejavnosti. Za 15 % podjetij je bila ovira jezik pri mednarodnem elektronskem trgovanju. Največ podjetij je imelo to težavo med malimi podjetji (17 %). Slabe izkušnje pri uvedbi elektronske prodaje v preteklosti ima 8 % podjetij, med temi pa največ (13 % podjetij) v dejavnostih promet in skladiščenje ter strežba jedi in pijač.

V 1. četrtletju 2009 je imelo dostop do interneta 96 % opazovanih podjetij, med temi pa vsa srednje velika in vsa velika podjetja (100 %), (98 % podjetij je uporabljalo računalnike). 43 % zaposlenih je pri svojem delu vsaj enkrat na teden uporabljalo računalnik z dostopom do interneta. 51 % zaposlenih pa je pri svojem delu vsaj enkrat na teden uporabljalo računalnik. Oba deleža sta bila najvišja v podjetjih v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih, najnižja pa v podjetjih v dejavnosti gradbeništvo.

85 % podjetij je imelo fiksno širokopasovno internetno povezavo. 72 % podjetij je do interneta dostopalo prek xDSL. 22 % podjetij je dostopalo do interneta prek druge širokopasovne povezave (kabelski dostop, najeti vodi). 28 % podjetij je uporabljalo brezžični dostop do interneta (prek mobilnega telefona, 3G modema), od tega jih je imelo 17 % širokopasovni brezžični dostop (UMTS, HSDPA).

88 % podjetij je v letu 2008 uporabljalo storitve e-uprave, med temi pa skoraj vsa srednje velika in velika podjetja. 67 % podjetij je uporabilo storitve e-uprave za celotno vodenje storitev na elektronski način. Med temi podjetji je bilo največ (86 %) srednje velikih in velikih podjetij. Javna naročila v e-obliki je v letu 2008 oddajalo 9 % podjetij (8 % malih, 13 % srednje velikih ter 18 % velikih podjetij).

V 1. četrtletju 2009 je imelo spletno stran 69 % podjetij. Glede na število zaposlenih oseb je bil delež najvišji pri velikih podjetjih s 100 %, sledila so srednje velika podjetja s 87 % in mala podjetja s 64 %. 62 % podjetij je na spletni strani objavljalo kataloge ali cene svojih izdelkov/storitev. 20 % podjetij je po tej poti oglaševalo prosta delovna mesta ali omogočalo oddajo prošnje za zaposlitev. 14 % podjetij je omogočalo oddajo elektronskega naročila (naročila prek e-pošte niso upoštevana) prek spletne strani. Z vidika dejavnosti je bil delež podjetij s spletno stranjo največji (več kot 50 % podjetij) v gostinski nastanitveni dejavnosti, sledila je informacijska in komunikacijska dejavnost (skoraj 40 % podjetij). Možnost elektronskega plačila na spletni strani sta omogočala le 2 % podjetij. Delež podjetij, ki so omogočala elektronsko plačilo, je bil najvišji v gostinski nastanitveni dejavnosti.

13 % podjetij je na spletni strani objavljalo izjavo o zasebnosti (obvestilo o zasebnosti, namenu uporabe in varovanja osebnih podatkov), varnostni pečat ali varnostni certifikat (obiskovalcem zagotavlja spletno varnost in enkripcijo podatkov). Med temi podjetji so z nad 40 % prevladovala podjetja v informacijski in komunikacijski dejavnosti (spletno stran je imelo 97 % podjetij), najmanj takih podjetij (2 %) pa je bilo med podjetji v dejavnosti strežba jedi in pijač (50 % podjetij v tej dejavnosti je imelo spletno stran).

V 1. četrtletju 2009 je 54 % podjetij samodejno izmenjavalo podatke (pošiljalo ali prejemalo e-račune, uvažalo datoteke v informacijske sisteme npr. v obliki XML, kar je omogočalo nadaljnjo avtomatsko obdelavo podatkov). Tako je 5 % podjetij pošiljalo, 7 % podjetij pa prejemalo e-račune.

Informacije o upravljanju nabavne verige z dobavitelji ali strankami je redno izmenjavalo 18 % podjetij. 10 % podjetij je elektronsko izmenjavalo informacije s svoji dobavitelji (informacije o stanju zalog, napovedi o povpraševanju), 7 % pa s svojimi strankami (informacije o stanju zalog, poteku dobave). Po prejemu naročila je 38 % podjetij delilo informacije samodejno ter elektronsko znotraj podjetja (npr. s programsko opremo upravljanja zalog, distribucije), 31 % podjetij po oddaji naročila (npr. s programsko opremo upravljanja zalog, računovodstvom).

Le 3 % podjetij so uporabljali radijsko identifikacijsko tehnologijo (RFID). Med velikimi podjetji jo je uporabljalo 17 % podjetij, od tega 11 % podjetij najpogosteje za identifikacijo oseb ali kot nadzor dostopa, 6 % pa za upravljanje informacij o inventarju, vzdrževanju in popravilu, npr. informacije o strojih in njihovem vzdrževanju, pohištvu. Za identifikacijo proizvodov/izdelkov (zaradi preprečevanja kraje, ponarejanja), spremljanje in nadzorovanje industrijske proizvodnje, v nabavni verigi in za sledenje zalog pa je RFID uporabljalo 5 % velikih podjetij.