Raziskava razkriva, da je komunikacija preko družbenih omrežij ena najbolj priljubljenih aktivnosti na spletu. Med vsemi aktivnostmi je bila uporaba družbenih omrežij na tretjem mestu, takoj za preverjanjem elektronske pošte in branjem. Uporaba družbenih omrežij je še bolj priljubljena aktivnost na mobilnih napravah, kjer se je uvrstila na drugo mesto.
Hkrati 78 % Evropejcev meni, da niso zanimivi za hekerje, ali na ta problem sploh ne pomislijo. Vsak deseti uporabnik o zasebnih zadevah diskutira z neznanci, medtem ko 14 % vključenih v anketo uporablja družbena omrežja za deljenje informacij, ki jih v resničnem življenju nikoli ne bi razkrili. 21 % anketiranih vnaša svoje podatke v spletne račune, medtem ko so povezani na javna brezžična omrežja. Samo 17 % jih meni, da na družbenih omrežjih razkriva več osebnih podatkov kot bi jih smeli, in le 6 % anketiranih smatra poverilnice za družbena omrežja kot eno od treh tipov informacij, za katere se najbolj bojijo, da bi jih izgubili.
Neprevidno obnašanje uporabnikov lahko vodi do neprijetnih posledic. Napadalci pogosto pogledajo po družbenih omrežjih, ko iščejo informacije, ki so jih nehote za seboj pustili uporabniki. Ti podatki jim lahko koristijo pri kriminalnih dejanjih: elektronski naslovi so lahko uporabljeni pri goljufivih shemah, nekatere informacije jim lahko pomagajo razvozlati geslo ali identificirati lokacijo uporabnika ter druge podatke. Dostop do uporabniškega računa spletnim kriminalcem omogoča še več priložnosti, vključno s pošiljanjem zlonamernih povezav in datotek »prijateljem« tarče in krajo osebnih podatkov, ki jih kasneje prodajo na črnem trgu ipd.
Statistike kažejo, da interes hekerjev za družbena omrežja ne pojenja. Po podatkih Kaspersky Lab varnostne mreže so v letu 2013 produkti Kaspersky Laba blokirali več kot 600 milijonov poskusov za obisk strani za zvabljanje (ponarejene spletne strani) in več kot 35 % teh strani je imitiralo strani družbenih omrežij. Raziskava kaže tudi, da je 41 % uporabnikov prejelo sumljiva sporočila, ki so jih nagovarjala, da sledijo neznani povezavi ali naložijo potencialno zlonamerno datoteko, kar 27 % uporabnikov pa je prejelo elektronsko sporočilo, ki naj bi bilo poslano z uradnega elektronskega naslova družbenega omrežja, pod pretvezo, da bi pridobili poverilnice.
V izogib temu, da postanete žrtve goljufov na družbenih omrežjih, uporabnikom predlagamo, da upoštevajo nekaj preprostih navodil:
• Uporabljajte močna gesla za svoje račune in onemogočite funkcijo za samodokončanje (auto-compelte), še posebej, če se vpisujete iz pametnega telefona ali tablice.
• Omejite količino informacij, ki jih delite na spletnem omrežju. Razdelite »prijatelje« v skupine, da lahko osebne stvari delite le s tistimi, ki jim zares zaupate.
• Ne nalagajte datotek in ne sledite povezavam, če niste prepričani, kdo jih je poslal in zakaj.
• Preden vnesete poverilnice, se prepričajte, da jih ne vnašate na ponarejeno spletno stran, ki je bila ustvarjena zato, da pridobi vaše uporabniško ime in geslo.
• Skušajte uporabiti varno povezavo, če je to le mogoče. Ne vnašajte uporabniškega imena in gesla, če ste povezani na prvo vročo točko, ki jo najdete.
• Najpomembneje je, da se prepričate, da je naprava, ki jo uporabljate za dostop do družbenih omrežij, dobro zaščitena: uporabite geslo za dostop do naprave in zanesljivo varnostno rešitev.
