Rezultati raziskave so pokazali, da 56 aplikacij redno posreduje unikatni ID naprave tretjim podjetjem, medtem ko kar 47 aplikacij posreduje podatke o lokaciji telefona. Le pet aplikacij je zunanjim virom poslalo tudi starost, spol in ostale podatke. Nobena od teh aplikacij o tem ne obvesti uporabnika.

Popularna iPhone aplikacija za tekstovno sporočanje TextPlus 4, posreduje unikatni ID naprave osmim podjetjem, dvem od teh osmih pa še starost in spol uporabnika. Pandora, aplikacija za glasbo na iPhone in Android platformi, posreduje starost, spol, lokacijo in unikatni identifikator naprave raznim oglaševalskim omrežjem.

Poleg omenjenih rezultatov, so raziskovalci naleteli še na odsotnost kakršnekoli zaščite uporabnika v obliki izjav o zasebnosti, saj od vseh testiranih aplikacij, zgolj 45 vsebuje to izjavo. Apple in Google od razvijalcev aplikacij ne zahtevata izjave o zasebnosti. Google pravi, da mora biti uporabnik obveščen o tem, s katerimi viri aplikacija komunicira, in sicer pred namestitvijo, tako da se uporabnik v primeru nestrinjanja lahko odloči, da aplikacije ne namesti. Apple trdi, da brez konsenza uporabnika, aplikacije ne smejo pošiljati uporabnikovih podatkov tretjim stranem, a aplikacije na AppStore-u to pravilo očitno kršijo.

Rastoči mobilni oglaševalski sektor z vse več podatki o uporabnikih, pridobiva na natančnosti in moči oglaševalskih kampanj. Podjetje Mobclix povezuje 25 oglaševalskih omrežij s približno 15.000 aplikacijami. S sledenjem lokaciji telefona, Mobclix na principu ugibanja ugotovi kje živi uporabnik, nato to lokacijo poveže s potrošniškimi in demografskimi podatki podjetja Nielsen Co. Mobclix uporabnike kategorizira v 150 segmentov, ki jih nato ponuja oglaševalcem.

Vsi predstavniki oglaševalskih podjetij, s katerimi so govorili raziskovalci Wall Street Journal-a, so na svoje delo ponosni, pravijo pa, da podatki, ki jih zbirajo in obdelujejo ne predstavljajo posega v zasebnost, saj podatkov naj ne bi bilo mogoče povezati z osebnimi podatki uporabnika.

vir: SloTech