Poročilo prav tako vključuje predstavitev učinkov v različnih evropskih podregijah in panogah. V državah zahodne Evrope bi prehod na rešitve z velikimi in odprtimi podatki povečal BDP za 2,2 odstotka, v novih članicah EU, kamor je vključena tudi Slovenija, za 1,9 odstotka, in v državah južne Evrope za 1,6 odstotka. Med gospodarskimi panogami bi največ pridobile trgovina (47 milijard evrov), proizvodnja (45 milijard evrov), javna uprava (27 milijard evrov) in zdravstvo (10 milijard evrov).

Poročilo »Veliki in odpri podatki v Evropi: gonilo rasti ali izgubljena priložnost?«, ki ga je naročila raziskovalna ustanova demosEUROPA, pripravil pa Varšavski inštitut za ekonomske študije, je kot sponzor podprl Microsoft. Za oceno potenciala velikih in odprtih podatkov uporablja makroekonomski model »od spodaj navzgor«, poimenovan Big and Open Data Universal Impact Assessment (BOUDICA), ki za oceno dodane vrednosti v 21 panogah v vseh državah EU vključuje podrobne podatke o evropskem gospodarstvu.

Naslednja pomembna ugotovitev poročila je, da prinašajo veliki in odprti podatki velik potencial za bolj učinkovite in transparentne javne storitve. Poročilo tako izpostavlja možnosti za okrepitev javnega nadzora in izboljšanje debate o vladnih ukrepih in storitvah. Malim in srednje velikim podjetjem ter podjetnikom lahko te rešitve olajšajo dostop do financiranja in trgov ter jim pomagajo izboljšati učinkovitosti poslovnih procesov.