V podaljšanem trgovanju po zaprtju borz so se delnice potem pocenile le za 1,11 odstotka na 44,40 dolarja. Razplet z uvodno javno prodajo delnic priljubljenega spletnega družbenega omrežja z 232 milijoni uporabniki po svetu je za zdaj popolno nasprotje od tega, kar se je maja lani dogajalo z delnicami Facebooka, ko so šle v uvodno javno prodajo.

Tudi večina Američanov tega ni pričakovala. Anketa televizije CNBC je ugotovila, da je 47 odstotkov Američanov menilo, da nakup delnic Twitterja ni pametna odločitev. Nasprotno jih je menilo 36 odstotkov. Pred javno prodajo delnic Facebooka pa je bilo ravno obratno - 51 odstotkov jih je menilo, da je nakup delnic dobra zamisel, 31 odstotkov pa, da je slaba.

Facebook je šel na borzo uvodoma s ceno 38 dolarjev za delnico in kmalu po začetku prodaje, ki je zamujala zaradi tehničnih težav na borzi Nasdaq, se je delnica podražila, vendar le za nekaj dolarjev, prvi trgovalni dan pa je sklenila le za nekaj centov nad uvodno ceno (38,23 dolarja).

Do lanske jeseni se je pocenila na okrog 20 dolarjev, njena cena pa je uvodno prodajno ceno spet dosegla šele letos poleti. V četrtek je bila cena delnice Facebooka 47,56 dolarja, torej le malce višja od Twitterjeve.

Twitterjeve delnice so se začele prodajati po ceni 45,10 dolarja, nato so se podražile celo nad 50 dolarjev, na koncu pa se spustile malce nad začetno. Podjetje v svoji sedemletni zgodovini še ni ustvarilo dobička, vendar pa vlagatelji, ki so delnice kupili in jih mislijo zadržati, menijo, da bo z rastjo prihodkov od oglaševalcev prišel tudi dobiček.

Okrog 4,3 odstotka deleža v podjetju si je obdržal glavni izvršni direktor in soustanovitelj Twitterja 36-letni Jack Dorsey, ki je sedaj še malce bolj bogat, kot je bil v sredo. Praznih rok pa je ostal 43-letni Noah Glass, ki trdi, da sta Twitter razvila skupaj z Dorseyjem po prekrokani noči. Ni jasno, ali je Glass obdržal kaj delnic, ko je moral pred leti zaradi sporov z Dorseyjem oditi iz podjetja.

STA