Rezultati po končanem izvajanju programa skrivnih nakupov kažejo, da je 66 odstotkov obiskanih prodajalcev ponudilo legalno programsko opremo, 15 odstotkov prodajalcev pa je napeljevalo k nelegalni namestitvi programske opreme, s tem da so priporočili, naj si kupci nelegalno programsko opremo poiščejo na internetu oziroma so pri nelegalni namestitvi predlagali pomoč prijatelja. 11 odstotkov obiskanih prodajalcev je ponudilo namestitev nelegalne programske opreme v trgovini ali na domu kupca, 7 odstotkov prodajalcev pa je hotelo ponujeno namestitev nelegalne programske opreme tudi zaračunati.

Skrivni kupci, ki jih je za namen raziskave usposobila organizacija BSA, so tokrat pod drobnogled vzeli tudi strokovno znanje prodajalcev – poznavanje programske opreme, razlike med programsko opremo in različnimi načini licenciranja ter poznavanje tveganj namestitve nelegalne programske opreme. Pri poznavanju programske opreme je večina trgovcev prikazala srednje ravni znanja, z oceno dobro je bilo ocenjenih 33 odstotkov obiskanih trgovcev, nezadovoljivo znanje glede programske opreme pa je prikazalo 35 odstotkov prodajalcev. Najslabše so se obiskani prodajalci odrezali pri poznavanju tehničnih tveganj, povezanih z namestitvijo nelegalne programske opreme – nezadovoljivo znanje je izkazalo kar 58 odstotkov obiskanih trgovcev, slabše pa so se odrezali tudi pri poznavanju razlik med programsko opremo in različnimi načini licenciranja, kjer je nezadovoljivo znanje prikazala skoraj polovica vseh obiskanih prodajalcev.

Namen programa skrivnih nakupov, ki temelji na osebnem obisku skrivnih kupcev, je zaščititi in ozaveščati tako prodajalce kot kupce. Ti morajo biti ob nakupu pozorni predvsem na to, da se programska oprema nahaja v originalni embalaži in da je opremljena s certifikatom o avtentičnosti ali drugimi dokazi o legalnosti, prodajalec pa mora kupcu ob nakupu na računu tudi jasno navesti predmet nakupa ter priložiti vso potrebno dokumentacijo.