Energijo, pridobljeno iz obnovljivih virov, predvsem sonca, je treba skladiščiti, da jo lahko uporabimo takrat, ko jo potrebujemo. Temu služijo baterije, toda kakšne baterije bi potrebovali, da bi shranili energijo, ki jo čez dan zbere sončna elektrarna? Donald Sadowey, profesor na slavnem MIT-u, predlaga baterije, pri katerih sta elektrodi iz tekoče kovine, elektrolit pa iz tekoče soli. Izdelal je tudi prototip v »kadi«, okoli katere je izolacija. Na dnu je antimon, sledi natrijev sulfid in na njem magnezij. Zaradi različnih gostot se snovi same uredijo v ta vrstni red. Ko tok teče v baterijo (polnjenje), magnezijevi ioni pridobivajo elektrone in tvorijo tekoči magnezij, ki se dviga na površino, antimonovi pa elektrone izgubljajo ter tonejo na dno. Obrnjena kemična reakcija pa poteka, ko se baterija prazni in oddaja shranjeno energijo. Prednosti takšne baterije so več kot očitne. Ker elektrodi nista trdni, se s časom ne izrabljata (oksidirata), in ker je njuna površina velika (prehod ionov pa preprostejši) lahko sprejme visoke tokove.