Zaradi nameščanja nelegalne programske opreme na osebnih računalnikih so se izgube v industriji v EU v lanskem letu povečale za več kot milijardo USD in sedaj znašajo več kot 12 milijard USD. Več kot polovica zneska letošnjega povečanja izgube v industriji je posledica padca vrednosti ameriškega dolarja v letu 2007 v primerjavi z ostalimi pomembnimi valutami. Druga polovica je posledica skupne rasti trga programske opreme za osebne računalnike. Piratstvo programske opreme pa ne vpliva le na prihodke v industriji. Zadnja študija, katere rezultate je BSA predstavila januarja letos, je pokazala, da lahko prinese zmanjšanje piratstva programske opreme več sto tisoč novih delovnih mest, rast globalnega gospodarstva v višini več milijard USD in večje prihodke od davkov, kar podpira lokalne programe in storitve.

»Študija kaže, da prinašajo napori državnih organov in industrije na področju boja proti piratstvu zmanjšanje piratstva v mnogih državah. Na drugi strani pa se hitra rast uporabe osebnih računalnikov na rastočih trgih z visoko stopnjo piratstva odraža v skupnem povečanju globalnega piratstva. Pričakujemo, da se bo trend nadaljeval, kar pomeni, da se morajo industrija in državni organi še bolj osredotočiti na boj proti piratstvu v teh rastočih gospodarstvih,« je povedal John Gantz, izvršni direktor raziskav pri analitski hiši IDC.

Druge ključne ugotovitve:

• Med 108 državami, v katerih je bila študija izvedena, se je piratstvo programske opreme zmanjšalo v sedeminšestdesetih in povečalo le v osmih državah. Na drugi strani se je zaradi hitrejše rasti trga osebnih računalnikov v državah, kjer je stopnja piratstva velika, svetovna stopnja piratstva povečala za tri odstotne točke in je v letu 2007 znašala 38 odstotkov.
• Med vsemi državami, vključenimi v raziskavo, so se najslabše odrezale Armenija s 93-odstotno stopnjo piratstva, Bangladeš, Azerbajdžan in Moldavija (vse 92 odstotkov) ter Zimbabve z 91-odstotno stopnjo piratstva programske opreme.
• V regiji srednje in vzhodne Evrope so bile države z najvišjo stopnjo piratstva Armenija (93 odstotkov), Azerbajdžan (92 odstotkov) in Moldavija (92 odstotkov), najnižje stopnje piratstva pa so imele Češka (39 odstotkov), Madžarska (42 odstotkov) in Slovaška (45 odstotkov). Sledi Slovenija z 48-odstotno stopnjo piratstva.
• Med večjimi rastočimi gospodarstvi se je v letošnji študiji izkazala izjemno dobro Rusija, saj je stopnja piratstva v letu 2007 padla za sedem odstotnih točk. Vpliv na zmanjšanje so imeli predvsem trajni programi legalizacije programske opreme s strani prodajalcev, dejavni pa so bili tudi državni organi in podporne skupine za boj proti piratstvu.

Študija, ki jo je organizacija BSA letos izvedla že petič zapored, je bila opravljena v 108 državah po svetu. Analitska hiša IDC je letos vanjo vključila nove države, med katerimi so se Bangladeš, Irak, Libija, Šri Lanka in Jemen uvrstile na seznam prvih petnajstih držav z visoko stopnjo piratstva, Luksemburg pa se je uvrstil med države z najnižjo stopnjo piratstva.

Mednarodna raziskava BSA-IDC o stopnji piratske programske opreme po svetu zajema vse programske pakete, ki so nameščeni na osebnih računalnikih, vključno z namiznimi in prenosnimi računalniki. Raziskava ne zajema drugih vrst programske opreme, kot so tiste, ki se uporabljajo na strežnikih ali računalnikih mainframe, ter programske opreme, ki je prodana kot storitev. Analitska hiša IDC je v namene raziskave uporabila lastno statistiko za dobavljeno programsko in strojno opremo ter v več kot 60 državah angažirala svoje analitike za pregled lokalnih razmer na trgu.