Raziskovalci so tovrstno nadlegovanja označili kot vrsto mobinga, ki je zelo težko obvladljiva. Fotografije in filmi se v spletu lahko zelo hitro razmnožujejo in razpečujejo in so tako na voljo neomejenemu številu ljudi. Skoraj četrtina vprašanih je povedala, da so že bili žrtev bodisi zasmehovanja, žalitev ali celo neposrednih groženj bodisi preko spleta, bodisi preko mobilnih telefonov, ki jih je študija prav tako vključila med spletne naprave.
Dr. Peter Sitzer, eden od sociologov, ki je sodeloval v raziskavi je zatrdil, da spletno nadlegovanje ni nekaj trivialnega in nepomembnega ampak da prerašča v resno težavo, ki jo je potrebno takoj obravnavati in poskusiti najti preventivne ukrepe. Posebej zato, ker naj bi učenci, ki imajo izkušnje s spletnim nadlegovanjem, pa naj gre za žrtve ali storilce, imeli povečana samomorilska nagnjenja. Sitzer ugotavlja, da se morajo problemu posvetiti tako starši kot tudi učitelji in drugo pedagoško osebje. Težavo vidi predvsem v tem, da posredni, neosebni načini komunikacije, ki smo jim priča zadnja leta, zmanjšujejo socialno odgovornost vpletenih, saj ti žrtve ne vidijo v živo in ne vidijo njene neposredne reakcije. Zato je prav socialna odgovornost tista, ki se ji bo potrebno v naslednjih letih najbolj posvetiti.
