Kakšni trendi se pojavljajo na področju spletne varnosti?
Opažamo predvsem dva trenda. Prvi trend so napredni napadi, ki poskušajo ostati neopaženi in ne vplivajo na uporabniško izkušnjo. Uporabljajo se za pošiljanje neželene pošte in uporabniki jih običajno sploh ne opazijo. Tovrstni napadi običajno vključujejo prevzem nadzora nad milijoni računalnikov, ki se povezujejo v omrežja.
Drug pomemben trend napadov predstavljajo napadi, ki izkoriščajo zaupljivost posameznikov. Med temi grožnjami je pogosto spletno nadlegovanje, lažni zadetki in nagrade ter drugi načini napadov. Gre za izredno hitro rastoč segment napadov, saj jih je težko preiskovati, pogosto gre za majhne vsote izgubljenega denarja in dogajajo se v različnih državah. V takem položaju je napadalce izredno težko odkriti in jih kaznovati.

Kakšne pa so grožnje otrokom?
Otroci čedalje več svojih osebnih informacij uporabljajo na različnih napravah in te informacije lahko vidi čedalje več ljudi. Svoje podatke nalagajo na predvajalnike glasbe, mobilne telefone in družabna omrežja ter seveda obstaja nevarnost, da do teh informacij dostopajo spletni nadlegovalci, ki jih lahko nato objavijo še kje drugje. Gre za pomembno grožnjo njihovi zasebnosti, obenem pa je te podatke praktično nemogoče odstraniti z interneta. V skladu s tem jih je treba izobraževati, naj ne objavljajo osebnih informacij, ki bi jih lahko izkoristili drugi.

V svoji predstavitvi ste govorili o spletnem nasilništvu. Za kako resno težavo gre?
Ena od raziskav v ZDA je pokazala, da je bilo vsaj 75 odstotkov otrok že žrtev spletnega nadlegovanja. Raziskava, opravljena v Belgiji, kar pomeni, da so podatki bolj reprezentativni tudi za Slovenijo, je pokazala, da sta 2 odstotka otrok že bila napadena. Prav tako sta 2 odstotka otrok že izvajala spletno nadlegovanje nad drugimi otroki. Če to preslikamo v resnično življenje, lahko ugotovimo, da je v vsakem razredu vsaj en otrok bodisi žrtev spletnega nasilja bodisi spletni nasilnež.

Gre za težavo, o kateri moramo spregovoriti, saj žrtve pogosto ne spregovorijo o nadlegovanju, počutijo se izolirane in menijo, da so edini s temi težavami. Prepričani smo, da je odgovor ravno komunikacija o teh težavah.

Kako se lahko starši in otroci odzovejo na spletno nadlegovanje?
Otroci morajo najprej spoznati, da so žrtve spletnega nadlegovanja, kar je najpomembnejši korak. Za starše je najpomembneje, da so pripravljeni na pogovor z otroki. Ob tem morajo preprečiti stik z nasilnežem, kar pa ne pomeni, da naj starši prepovejo uporabo interneta. Pogosto otroci ne želijo izgubiti dostopa do interneta in tako ne povejo staršem, da so žrtve nasilja. Starši se morajo prav tako pogovoriti z vodstvom šole in učitelji, v najhujših primerih pa se lahko obrnejo tudi na organe pregona.

Kaj na tem področju počne Microsoft?
Dejavni smo na dveh glavnih področjih. Prvo je sodelovanje pri pobudah, kot je varna raba interneta. Pripravili smo gradiva in podprli izobraževanja v Evropi ter tako prispevali k dvigovanju zavesti o tem izzivu. Drugo področje, na katerem delujemo, je razvoj funkcionalnosti za varnost na družinskih računalnikih. Operacijski sistem Windows Vista staršem že danes omogoča, da spremljajo otrokove spletne navade in omejijo dnevno uporabo.

Kaj pa lahko pričakujemo v prihodnosti?
Glavni izziv bo vzpostaviti sodelovanje med vladnimi organizacijami, organi pregona in predstavniki panoge informacijskih tehnologij. Grožnje, o katerih sem govoril, je težko opisati in ugotoviti, koliko ljudi je žrtev različnih napadov. Vsi deležniki bomo morali sodelovati, zagotoviti načine poročanja o napadih ter tako zbrati informacije, s katerimi lahko določimo, za kakšne grožnje v resnici gre. Če ne bomo vzpostavili tega ogrodja komunikacije, bomo le težko ugotovili, na kaj moramo osredotočiti svoja prizadevanja.