In zakaj sta SOPA in PIPA tako kritizirana? Zato, ker sta, po besedah kritikov, nerazumno stroga oziroma rigorozna do te mere, da bi bila lahko načeta tudi ena najsvetejših svoboščin - svoboda govora. Pa primerjajmo oba zakona s trenutno ureditvijo zaščite avtorskih pravic. Sedaj je tako, da če nekdo na strežniku X objavi avtorsko zaščiteno vsebino, lahko lastnik pravic, recimo toliko kritizirana RIAA, zahteva umik te vsebine. A ker je to očitno premalo učinkovito, so predlagali omenjena dva zakona, ki naj bi zaščito naredila bolj učinkovito. Glede na določila v njih, bi bilo recimo mogoče, da lastnik avtorskih pravic praktično »ugasne« celo spletno stran X, na kateri se nahaja po njegovem mnenju avtorsko zaščiten material, pa naj gre ga film, glasbo, slike ali besedilo. To pa lahko pomeni, da lahko nekdo recimo zaradi objave nekaj besed v nekem blogu, zapre celo domeno, ki ta blog gosti. Sicer je dobesedno zapreti ne more, lahko pa povzroči njeno izključitev iz strežnikov DNS, izključitev iz iskalnikov, kot je na primer Google, povzročijo, da na njih ne bo avtomatiziranih oglasov ter da lastnikom domene ne bo mogoče plačevati preko sistemov, kot so Paypal in podobno, kar pa je enako, kot če bi jo ugasnili. Če je nekam stran dosegljiva le preko svoje številke IP, ne pa preko svojega imena, je dejansko mrtva. In takšno »zapiranje« bi se lahko zgodilo samo na podlagi obtožbe, torej še pred razsodbo ali gre dejansko za kršenje.
V protest takšnim drakonskim kaznim, se je pred dnevi zvrstilo kar nekaj zanimivih reči. Najzanimivejša je vsekakor ta, da je Wikipedia za 24 ur »počrnila« svojo angleško stran, protestom pa se je priključilo še nekaj znanih spletnih strani, kot so Mozilla, Google, Reddit in še 7000 drugih. In ker sta bila zakona krepko kritizirana tudi iz domačih političnih logov, sta, vsaj zaenkrat, postavljena na hladno. A če je nekdo mislil, da bo sedaj vse po starem, se je zmotil.
Republikanski kongresnik Darrel Issa je že vložil nov zakon, ki prav tako nosi kratico, le da je ta sedaj OPEN (Online Protection and Enforcement of Digital Trade Act). Po besedah vlagatelja naj bi nov zakon omogočal strožjo zaščito intelektualne lastnine ameriških avtorjev in hkrati ščitil odprtost interneta. Po tem zakonu naj bi nadzor nad nelegalno vsebino in s tem povezane ukrepe imela ameriška Komisija za mednarodno trgovino, ne pa pravosodno ministrstvo oziroma organi pregona. Ukrepi, ki bi jih lahko ta organ uvedel, pa so lahko uperjeni le proti spletnim stranem, ki »zavestno« promovirajo kršenje avtorskih pravic. Poleg tega naj zakon ne bi omogočal ugašanje spletne stran ampak le prepoved plačilnega prometa (Visa, PayPal) in oglaševanja (AdSense ipd) z njo s strani ameriških podjetij s čimer bi preprečili, da takšna vsebina pride na ameriški trg. Tak zakon je za večino udeležencev v razpravi precej bolj sprejemljiv od SOPA in PIPA, a se s tem ne strinja Hollywood. Ta pa je zaradi svojega političnega in finančnega vpliva, ki ga ima v ZDA, zelo pomemben dejavnik, čeprav so nasprotniki SOPA in PIPA s tem, ko je Američanom uspelo zaprtje spletne strani MegaUpload in aretacijo nekaterih njenih upravljavcev na Novi Zelandiji, dobili potrditev o za svoja prepričanja o tem, da sta zakona nepotrebna. Če jim je namreč to dejanje uspelo izpeljati brez teh zakonov, potem sta oba – nepotrebna. Prav zato je vprašanje, kako jo bo odnesel zakon OPEN, je pa res, da lahko služi kot točka zbliževanja med najbolj gorečimi zagovorniki trde roke in tistimi, ki se zavzemajo za popolno svobodo.