Zbrani podatki bodo do slovenskih raziskovalcev potovali po zelo zmogljivih računalniških omrežjih, za katere sta infrastrukturo zagotovila vseevropsko izobraževalno omrežje GÉANT2 in Arnes, Akademska in raziskovalna mreža Slovenije. Za prenos podatkov iz CERNa omrežji omogočata večgigabitne kapacitete, kar je dovolj, da poln DVD prenesete v nekaj sekundah.
Preko evropskega in nacionalnih raziskovalnih in izobraževalnih omrežij so s tehnologijo grid raziskovalci povezani v enotno mednarodno raziskovalno skupnost. Tehnologija grid omogoča, da posamezne gruče računalnikov na različnih lokacijah povežemo v supergručo. Pri projektu Veliki hadronski trkalnik ustanove in raziskovalci sodelujejo v okviru različnih mednarodnih projektov grid. Med njimi je najpomembnejša infrastruktura evropskega projekta EGEE (Enabling Grid for E-SciencE), ki jo v Sloveniji upravlja Odsek za eksperimentalno fiziko delcev s svojo računsko gručo SiGNET (Slovenian Grid Network). Slovenski del omrežja grid deluje preko večgigabitnega omrežja Arnes. Infrastruktura grid EGEE upravlja s podatkovnimi shrambami in razpršenimi računalniškimi gručami, v katerih je skupaj že več kot 100.000 procesorjev, povezuje pa jih omrežje GÉANT2. Enajst glavnih procesnih centrov Velikega hadronskega trkalnika, ki so v različnih raziskovalnih centrih po svetu, je povezanih z namenskimi optičnimi vodi s kapaciteto 10 Gbit/s preko omrežja GÉANT2. Podobno so preko tega omrežja povezani tudi sekundarni centri, med katere se uvršča tudi odsek F9 na Institutu »Jožef Stefan«. Omrežje povezuje 500 institucij po vsem svetu, uporablja pa ga več kot pet tisoč raziskovalcev.
Veliki hadronski trkalnik je najmočnejši pospeševalnik delcev in tudi največja raziskovalna naprava, kar jih je bilo kdaj zgrajenih. Trki delcev v njem potekajo pri energijah, ki bodo sprva petkrat večje kot v dosedanjih napravah (leta 2009 že sedemkrat in bodo dosegale 14 TeV). Tako bo trkalnik omogočil meritve v povsem neraziskanem energijskem območju, kar bo prineslo bistven napredek na področju razumevanja osnovnih delcev. Med drugim se obeta odkritje Higgsovega bozona, ki je ključni element za razumevanje narave mase osnovnih delcev.
Za nadzor nad curki delcev pospeševalnik uporablja 1600 superprevodnih magnetov, sistem pa deluje ohlajen na temperaturo 1,9 ºK (-271 ºC). Znanstveni instrumenti so organizirani v pet eksperimentov, s katerimi upravlja pet velikih mednarodnih znanstvenih kolaboracij. Člani kolaboracije ATLAS, ki upravlja z istoimenskim detektorjem, so tudi raziskovalci iz Odseka za eksperimentalno fiziko delcev F9 Instituta »Jožef Stefan« in Univerze v Ljubljani. V okviru sodelovanja pri projektu so v Sloveniji razvili in izdelali nekatere komponente detektorja, ki je največji detektor osnovnih delcev doslej (meri 46 m v dolžino, premer znaša 25 m, tehta 7000 ton in vsebuje 100 milijonov senzorjev oz. merskih kanalov).
Projekt Velikega hadronskega trkalnika in projekti EGEE ter vzpostavitev zelo zmogljivega izobraževalnega in raziskovalnega omrežja GÉANT2 dokazujejo zmožnosti izrednega mednarodnega sodelovanja in načrtovanja v Evropi in svetu.
