Raziskava Microsoft Computing Safety Index (MCSI) je bila pripravljena za dan varne rabe interneta, ki ga organizira Insafe, pobuda Evropske komisije za dvig osveščenosti o pomenu internetne varnosti. Zajema odgovore več kot 11.000 ljudi iz 27 držav, vključno s Slovenijo, ki so bili povprašani o uporabi uveljavljenih spletnih orodij in spletnem vedenju. Udeleženci raziskave so za proaktivne varnostne prakse prejeli točke. V kolikor bi upošteval vse priporočene varnostne nasvete, bi lahko vsak udeleženec skupaj zbral 100 točk.

Slovenski uporabniki so v povprečju zbrali 43 točk (povprečje za vse države znaša 44 točk), kar je rezultat, ki nakazuje tudi premik potencialne izpostavljenosti od groženj zaradi ranljivosti v programski opremi na tiste, ki temeljijo na socialnem inženiringu. Raziskava odkriva, da mnogi domači uporabniki sicer uporabljajo požarne pregrade, protivirusne programe in močna gesla, potrebujejo pa več znanj o ukrepih in orodij za zaščito pred napadi s pomočjo socialnega inženiringa. Mnogo uporabnikov ni izvedlo previdnostnih ukrepov proti spletnim kriminalcem, ki za krajo denarja in osebnih informacij uporabljajo prevaro. Več kot 60 odstotkov vprašanih v Sloveniji se doslej še ni izobrazilo o preprečevanju kraje identitete (povprečje za vse države znaša 56 odstotkov), 75 odstotkov pa se ne izobražuje o najnovejših korakih za zaščito spletnega ugleda (povprečje vseh vprašanih je 73 odstotkov). Zgolj polovica spreminja nastavitve zasebnosti v družabnih omrežjih, ki določajo, katere informacije izmenjujejo z drugimi. Še manj, samo 30 odstotkov Slovenk in Slovencev uporablja filtre za preprečevanje ribarjenja osebnih podatkov in filtriranje spletnih strani.

Precej bolje se slovenski uporabniki odrežejo pri preprečevanju tehničnih groženj, s katerimi so pogosteje seznanjeni, kot so virusi, vohunski programi, nezaželena brskalniška okna in sporočila od neznanih pošiljateljev, saj jih je 80 odstotkov namestilo protivirusno zaščito (povprečje za vse države znaša 85 odstotkov).

Ključne ugotovitve za Slovenijo:

• 52 odstotkov uporabnikov posodablja programsko opremo in/ali ima vklopljeno samodejno posodabljanje.
• Več kot tretjina slovenskih uporabnikov se ni izobrazila o zaščiti spletnega ugleda ali o preprečevanju in odzivanju na krajo identitete.
• 54 odstotkov uporabnikov je ustvarilo gesla z malimi in velikimi črkami, številkami in simboli.
• Malo več kot polovica jih zatrjuje, da opravljajo transakcije samo na straneh z dobrim slovesom.
• Samo 15 odstotkov je protivirusno ali protivohunsko programsko opremo namestilo na svoj mobilni telefon.