Predlogi zakonskih sprememb, ki so v zadnjem času prišli v javno obravnavo oziroma medresorsko usklajevanje, so namreč predvidevali rešitve, ki bi lahko pomembno posegle v načelo zagotavljanja odprtega in nevtralnega značaja interneta, kot ga uzakonja zakon o elektronskih komunikacijah. Gre za predlog novele zakona o igrah na srečo ter noveli zakona o inšpekcijskem nadzoru in zakona o kazenskem postopku.
Pri zakonu o inšpekcijskem nadzoru se je že opuščeni sporni predlog nanašal na možnost odreditve blokiranja oziroma omejitev dostopa do spletne strani že opuščen, pri zakonu o igrah na srečo gre med drugim za to, da ponudnik storitev informacijske družbe ne sme omogočiti dostopa do spletnih strani, preko katerih se igre na srečo prirejajo brez koncesije vlade, pri zakonu o kazenskem postopku pa za določbo, ki bi policiji za pregon osumljencev kaznivih dejanj omogočila namestitev programske opreme oz. trojanskega konja na elektronske naprave.
Po navedbah generalnega direktorja direktorata za informacijsko družbo na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Marjana Turka, ki je vodil posvet, je pri tem mogoče razumeti legitimne interese in cilje pripravljavcev predlogov zakonov, vendar pa je zakonodajno poseganje v pravice dostopa do interneta in njegove uporabe tako zelo občutljiva tema, da tovrstna prizadevanja zahtevajo temeljitejše premisleke in presojo vpliva.
Udeleženci poltretje ure trajajočega posveta so se po opravljeni razpravi strinjali s predlogom Turka, da se v okviru Slovenskega internetnega foruma pripravi sklepe posveta in potem pripravi dopis, ki bi ga posredovali pristojnim ministrstvom. Z njim bi pripravljalcem zakonskih rešitev ponudili sodelovanje oziroma pomoč pri iskanju bolj učinkovitih in manj spornih rešitev, ki se nanašajo na internet. Sodelovali bi lahko v obliki kakšne širše delovne skupine, v okviru katere bi to tematiko temeljito obdelali in prišli do zaključkov.
Predstavnike pripravljalcev predlogov zakonskih rešitev je na posvetu zastopal le Mišo Kanlić z Generalne policijske uprave, povabljenih predstavnikov ministrstev za finance in za pravosodje pa na dogodek ni bilo. Kanlić je poudaril, da predlog glede trojancev predvideva, da bi lahko v določenih primerih znotraj že odrejenega ukrepa nadzora elektronskih komunikacij imeli možnost s takim močnim orodjem priti do dodatnih dokazov. Pojasnil je še, da naj bi bil trojanec zasnovan tako, da mu je možno podaljšati delovanje, po preteku roka za delovanje pa naj bi se samouničil. Pri tem pa v postopku priprave zakona pričakujejo predloge zainteresirane javnosti glede nadzora nad uporabo teh novih orodij.
Doslej so dobili smernice informacijskega pooblaščenca za presojo vplivov na zasebnost pri uvajanju novih policijskih pooblastil, ki predstavljajo metodološki okvir za preudarno, smiselno in legitimno uvajanje novih policijskih pooblastil, zlasti tistih s tehnološkim značajem. Kot je pojasnil namestnik informacijske pooblaščenke Andrej Tomšič, je namen smernic organom odkrivanja in pregona kaznivih dejanj ponuditi orodje, s katerim lahko pred uvajanjem novih pooblastil pravočasno predvidijo tveganja in varovalke za neupravičene posege v človekove pravice, izdelajo presojo vplivov na zasebnost in predstavijo argumente za nujnost, primernost in učinkovitost ter sorazmernost novih pooblastil ter omogočijo javni diskurz o novih pooblastilih.
Urednik portala Slo-tech Primož Bratanič je opozoril, da se v zadnjih letih že kar praviloma jeseni pojavijo sporni predlogi v zvezi z internetom, ki povrh vsega predvidevajo tudi neučinkovite tehnične ukrepe. Na več vprašanj v zvezi s tehnično izvedljivostjo predlaganih rešitev sta opozorila tudi Matjaž Straus Istenič iz foruma slovenskih omrežnih operaterjev SINOG in Jan Žorž iz skupnosti Internet Society. Slednji je obenem izpostavil, da ad hoc rešitve niso pravi odgovor, ampak je potreben posvet s strokovno internetno skupnostjo.
To sta poudarila tudi glasnik digitalne tehnologije Aleš Špetič in Matej Podbevšek iz agencije za komunikacijska omrežja in storitve, ki je dejal, da lahko samo na podlagi poglobljenih analiz in z dialogom vseh vpletenih strani pridemo do učinkovitih, sorazmernih rešitev, ki bodo primerno uravnotežile na eni strani legitimne interese države ter na drugi strani pravice uporabnikov interneta.
Vodja slovenskega odzivnega centra za obravnavo varnostnih incidentov na internetu (SI-CERT) Gorazd Božič pa je poleg tega še poudaril, da je treba pri oblikovanju primernih rešitev najprej opredeliti osnovne motive, ki so razlog za to, da so se organi sploh odločili za iskanje novih rešitev.
Turk je ob koncu posveta še povedal, da se bo predvidoma aprila v Sloveniji mudila delegacija Evropske komisije v zvezi s spremljanjem izvajanja evropske Digitalne agende, in dodal, da se namerava ustanoviti t.i. nacionalno digitalno koalicijo. Poleg tega je za 24. april predviden posvet v zvezi z vizijo razvoja digitalne družbe.
STA
