V svetu, ki se digitalizira, informatizira in globalizira, vsak jezik za uspešno delovanje potrebuje sodobna jezikovna orodja, poudarjajo v konzorciju, ki ga sestavljajo Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru, Univerza na Primorskem, Institut Jožef Stefan ter tehnološka podjetja Amebis, Alpineon in Trojina.
Ministrstvi za izobraževanje in za kulturo, službo vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko ter agencijo za raziskovalno dejavnost zato pozivajo, naj se čim prej uskladijo glede enotne jezikovne politike.
V konzorciju opozarjajo na nerazumevanje jezikovne politike in zmedo glede odgovornosti za njeno izvajanje ter dodajajo, da je bil razvoj jezikovnih virov in tehnologij v celoti odstranjen iz operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike.
"Slaba koordinacija med obema ministrstvoma in službo vlade za razvoj in kohezijsko politiko je tako povzročila, da ustreznih priročnikov, jezikovnih virov in tehnoloških orodij za slovenski jezik še dolgo ne bomo imeli, saj so bila evropska sredstva edini realni vir, in tudi pravi vir," so zapisali v pozivu na spletni strani konzorcija.
Razvoja ustreznih rešitev ne predvideva niti strategija pametne specializacije. Kot pravijo, si je prihodnja pametna mesta in domove težko predstavljati brez tehnologij za razpoznavo in sintezo slovenskega jezika, vsaj če bomo z napravami želeli komunicirati "v slovenščini in ne v kakšnem drugem jeziku".
Od omenjenih državnih organov zato pričakujejo, da skličejo posvet vseh neposrednih nosilcev jezikovne politike ter da se problematika predstavi v državnem zboru.
"Končni cilj bi morala biti enotna vključitev ukrepov jezikovne politike v strategije oz. projekte, ki jih vlada in ministrstva načrtujejo za obdobje 2015-2020, če hočemo, da bo slovenščina lahko služila svojim govorcem za potrebe aktualnega in prihajajočega časa," so zapisali.
V konzorciju so skupaj s pozivom pripravili tudi peticijo proti "jezikovni antipolitiki", ki jo je doslej podpisalo več kot 100 akademikov in raziskovalcev.
STA
