''Predvidenih je nekaj projektov v gospodarstvu in javnem sektorju, ki so bili v zadnjih dveh letih prestavljeni ali odpovedani. Pričakuje se tudi večjo ponudbo tabličnih računalnikov, ki bodo konkurirali prenosnikom,'' so glede ocene za rast v 2011 pojasnili v IDC.
V letu 2009 je bilo sicer na slovenskem trgu prodanih 187.000 osebnih računalnikov, pri čemer jih je bilo 60 odstotkov prenosnih, 40 odstotkov pa namiznih. V letu 2010 se je delež prenosnikov v skladu s trendom v zadnjih letih še nekoliko povečal – na dobrih 61 odstotkov.
Kot pojasnjujejo v slovenski podružnici IDC, analiza podatkov za leto 2010 pokaže, da gre zmanjšanje prodaje osebnih računalnikov pripisati padcu na področju namiznikov. Najbolj je na to vplivalo pomanjkanje večjih projektov v gospodarstvu in javnem sektorju.
Cenovno ugodne in pestre ponudbe prenosnih računalnikov za potrošnike pa so pripomogle, da je bila v segmentu prenosnih računalnikov zabeležena rahla rast prodaje. Med potrošniki je bilo opaziti povpraševanje po cenovno ugodnejših modelih.
V IDC še navajajo, da so si nekateri distributerji in prodajalci zaradi preveč optimističnega začetka leta 2010 ustvarili prevelike zaloge in bili posledično prisiljeni močno spustiti cene.
Raziskava IDC o prodaji osebnih računalnikov sicer vključuje tako imenovane tablične osebne računalnike, ne pa tudi običajnih tabličnih računalnikov, katerih najvidnejši predstavnik je Applov ipad.
Tablični osebni računalniki, kot je denimo lenovo thinkpad X201 tablet 2985, so po metodologiji IDC v osnovi prenosni osebni računalniki s procesorji, ki temeljijo na arhitekturi x86, in neokleščenimi operacijskimi sistemi (izključen je Android).
Pri tem pa povzemajo določene lastnosti tabličnih računalnikov. Nekateri so denimo takšni, da je zgornji, zaslonski del, mogoče zavrteti in ga nato položiti na tipkovnico z navzgor obrnjenim zaslonom, občutljivim na dotik.
Običajni tablični računalniki oziroma tudi tako imenovane medijske tablice pa so po metodologiji IDC tiste elektronske naprave z na dotik občutljivim zaslonom ter brez fizične tipkovnice, ki so primarno oblikovane in tudi tržene kot naprave za ustvarjanje in predvajanje ali dostop do raznovrstnih digitalnih vsebin in storitev.
V primerjavi s tabličnimi osebnimi računalniki so medijske tablice še lažje in manjše, njihovi zasloni so barvni in po diagonali merijo od pet do nekoliko manj kot 14 palcev, torej od 12,7 do nekoliko manj kot 35,6 centimetra.
Na njih tečejo manj kompleksni operacijski sistemi, kot sta denimo Applov iOS ali Googlov Android, procesorji pa temeljijo ali na arhitekturi x86 ali na arhitekturi ARM, ki je običajna za prenosnike in pametne mobilnike.
Bralniki elektronskih knjig tako sodijo povsem v svojo kategorijo, saj so običajno osredotočeni le na eno osnovno funkcijo, torej branje knjig in revij v elektronski obliki. Zasloni so vsaj petpalčni, fizične tipkovnice prav tako nimajo, ampak le zaslon, občutljiv na dotik, nekateri modeli pa imajo tudi dva zaslona.
(STA/aNET)
