Po teh meritvah ne samo, da naša država za nekajkrat presega povprečje, temveč je prepričljivo na prvem mestu. Slovenija se je odlično izkazala tudi pri analiziranju sposobnosti in pripravljenosti dostopanja do vsebin, ki so na IPv6. Tudi tu je z 9,5 % pri odjemalcih in s 23 % pri razreševanju naslovov močno nad povprečjem, na območju celotnega področja raziskave pa zaostaja le za dvema baltskima državama.
Prehod je potreben, ker naj bi čez približno leto in pol zmanjkalo unikatnih naslovov protokola IPv4, s katerimi se različne naprave povezujejo v svetovno omrežje. To ni edini razlog; zaradi kompleksnosti omrežij so usmerjevalni mehanizmi že na robu zmogljivosti, soočamo se z mobilnostjo in potrebo po stalni prisotnosti, predvsem pa bi nezmožnost uporabe novih storitev in naprav pomenila slabše konkurenčno izhodišče na svetovnih trgih. Protokol IPv6 zagotavlja ne le bistveno povečanje naslovnega prostora, pač pa tudi povečanje učinkovitosti usmerjanja, izboljšano mobilnost in kakovost storitev, nadgradnjo varnostnih rešitev in poenostavitve upravljanja. Med tistimi, ki novi protokol že uporabljajo v praksi pri nas, je akademska mreža Arnes. Slovenija je od junija lani bogatejša za Zavod GO6, slovensko iniciativo za prehod na IPv6, v katerega so včlanjeni strateški partnerji iz vrst operaterjev, sistemskih integratorjev, proizvajalcev opreme ter akademskega okolja.