V slovenski jezikovni skupnosti po navedbah avtorjev predloga že od 90. let preteklega stoletja obstaja potreba po jezikovnem priročniku, ki bi odražal sodobno stanje jezika tako glede upoštevanja jezikovnih sprememb kot sodobnih leksikografskih metod pri njegovi izdelavi. Predlog je eden od možnih odgovorov na to potrebo, so še zapisali njegovi avtorji - Simon Krek iz Laboratorija za umetno inteligenco na Institutu Jožef Stefan in kamniškega podjetja Amebis, direktor zavoda za uporabno slovenistiko Trojina Iztok Kosem in jezikoslovka Polona Gantar.
Tovrsten slovar je pomemben tudi z vidika zagotavljanja jezikovnih virov in tehnologij za slovenski jezik. Slovenija pa slednje potrebuje, če želi priti denimo do aplikacije Siri v slovenščini ali slovenskega jezika v sistemih sprotnega strojnega tolmačenja in podnaslavljanja.
Celoten projekt naj bi bil glede na predlog zaključen v petih letih. Kot je povedal Krek, gre za razmeroma kratko obdobje za izdelave - izdelava Slovarja slovenskega knjižnega jezika je trajala okrog 20 let. Vendar gre po njegovih besedah za realen cilj, mogoč na podlagi v zadnjih letih razvitih tehnološko podprtih metod. Da bi projekt dejansko zaživel, potrebuje podporo ministrstva za kulturo ter ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter znotraj slednjega Javne agencije RS za raziskovalna dejavnost. Ti bi nato poiskali način za zagotovitev sredstev za izvedbo projekta, pri čemer bi del sredstev lahko prišel tudi iz evropskih strukturnih skladov. V skladu s predlogom naj bi bil slovar v celoti zasnovan za spletni medij, posamezne dele pa bi bilo mogoče kadarkoli natisniti.
Kot še navajajo avtorji predloga, bo približno 100.000 besed opisanih na novo - z vidika današnjega razumevanja sveta, aktualne pomenske in jezikovne spremembe naj bi se zaznavale sproti in vključevale v slovar. Slovar naj bi nastajal v živo v različnih leksikografskih fazah, osnovna informacija bo na voljo že ob začetku izdelave. Izdelovali ga bodo jezikoslovci in usposobljeni leksikografi, hkrati pa bo v delo vključena tudi zainteresirana jezikovna javnost.
Informacije o jezikovnih zadregah bodo po navedbah predlagateljev celovite in dostopne na enem mestu; do njih bo mogoče dostopati hitro in učinkovito, tudi če uporabnik ne bo vedel, ali je njegov problem pravopisne, slovarske ali slovnične narave.
STA
