Globalni indeks razvoja e-trgovine 2015 kaže, da bodo za tovrstno trgovino še naprej pomembne države z velikimi kot tudi tiste z majhnimi, a perspektivnimi trgi. Pri slednjih njihov potencial pomeni več kakor sama velikost. V Evropi so države, kot so Belgija (skok s 15. na 9. mesto), Danska (skok za 12 mest na 15. mesto) in Španija (vstop na 18. mesto lestvice), v najnovejšem Globalnem indeksu razvoja e-trgovine pokazale občudovanja vreden napredek v primerjavi s predhodnim merjenjem v letu 2013. Združeno Kraljestvo (3. mesto), Nemčija (5. mesto) in Francija (6. mesto) so se premaknile za eno mesto naprej, Slovenija pa v indeksu zaseda zadnje mesto, saj kot država nima pripravljenega načrta za nadaljnji razvoj e-trgovine. Slovenski trgovci na drobno in proizvajalci potrošnih dobrin morajo razviti svoje lastne pristope in strategije.
»Opozoriti želimo na več kot le potrebo po spodbudi in razvoju slovenskih podjetij v smeri e-trgovine. Slovenska podjetja imajo glede na velikost trga sicer omejen potencial, a hkrati tudi dokazane zmožnosti vstopa v e-svet. Tak primer so hitro rastoča podjetja, ki so že dokazala svojo uspešnost v globalnem e-svetu. Pomembno je, da tudi naša »tradicionalna« podjetja v trgovini na drobno in proizvodnji potrošnih dobrin ne zaostajajo za njimi,« pojasnjuje Zlatko Bazianec, podpredsednik v svetovalni družbi A.T. Kearney.
Glavne ugotovitve Globalnega indeksa razvoja e-trgovine so:
1. Internacionalizacija: vodilni spletni trgovci in proizvajalci pogosto najdejo priložnost za rast na novih tržiščih brez fizičnega kontakta. Število potrošnikov, ki kupujejo izdelke prek spleta, še posebej prek mobilnih telefonov, se namreč povečuje.
2. Vzpon začetnih javnih ponudb (IPO) e-trgovine: verjetno najboljši kazalec rasti posamezne industrije je pridobljena pozornost borznih vlagateljev. Rekordna javna ponudba je tako znašala 25 milijard ameriških dolarjev (22 milijard evrov) za kitajskega spletnega velikana Alibabo septembra lani.
3. Stalno povezani potrošniki: raziskava o povezanih potrošnikih družbe A.T. Kearney iz leta 2014 prikazuje, koliko potrošniki po vsem svetu uporabljajo splet, in s tem ponuja številne vpoglede za trgovce na drobno. Potrošnikovi nakupi na spletu namreč veliko povedo o zaupanju potrošnika, sprejemanju e-trgovine ter razvoju držav. Gledano v celoti so za e-trgovino najbolj zanimive kategorije elektronika, moda, storitve, knjige in vstopnice, medtem ko so živila in izdelki za gospodinjstvo najmanj iskano blago na spletu.
4. Potrebe po večkanalnih strategijah: Priljubljenost e-trgovine je upravičena, vendar fizična prodaja na drobno še zdaleč ni mrtva. Fizične lokacije trgovin so še vedno prednostni kanal nakupa in obenem kanal, kjer se ustvarja najpomembnejša dodana vrednost.
Razcvet e-trgovine je prinesel tudi nove izzive. Vodilna tradicionalna podjetja in glavni - spletni - trgovci na drobno spoznavajo, da prihodnost industrije ni le v spletni trgovini. Pomembno je ustvariti kreativne večkanalne ponudbe, ki združujejo spletno in fizično trgovanje. Podjetja najmočnejših blagovnih znamk tako pozicionirajo svoje neposredne spletne kanale in obenem razvijajo močne alternative trgovskim verigam.
Zlatko Bazianec poudarja: ¬»Treba je zagnati slovensko gospodarstvo ter ključna proizvodna in trgovska podjetja, ki lahko dosežejo predpogoje za pospešen razvoj e-trgovine in tako slovenskim podjetjem zagotovijo mesto na tem virtualnem tržišču. Če naša podjetja zamudijo priložnost za hitro in učinkovito digitalizacijo, lahko pričakujemo, da ne bodo konkurenčna na mednarodnem trgu. Odsotnost jasno definiranih digitalnih strategij in razvitih pristopov k e-trgovini za naše trgovce in proizvajalce zato pomeni neizogiben upad obsega poslovanja.«
Celotno poročilo Globalnega indeksa razvoja e-trgovine družbe A.T. Kearney za leto 2015 je dostopno na http://www.atkearney.com/consumer-products-retail/e-commerce-index.
