Z digitalizacijo kulturnih stvaritev bodo imeli Evropejci dostop do gradiv iz muzejev, knjižnic in arhivov v tujini, ne da bi morali potovati ali obrniti na stotine strani, da bi našli želene informacije. Že samo v evropskih knjižnicah je preko 2,5 milijarde knjig, a samo 1 % arhivskega gradiva je na voljo v digitalni obliki. Zato je Komisija države članice pozvala, naj Evropejcem na spletu ponudijo več digitaliziranih stvaritev, ki jih bodo lahko pregledovali na spletu za potrebe študija, dela ali v prostem času. Komisija bo v letih 2009–2010 zagotovila okoli 120 milijonov evrov za izboljšanje spletnega dostopa do evropske kulturne dediščine.
„Evropska digitalna knjižnica bo ljudem omogočala, da bodo tako doma kot v tujini lahko hitro in enostavno dostopali do evropskih knjig in umetnin. To bo na primer češkemu študentu omogočilo iskanje po delih knjižnice British library, ne da bi moral v London, irski ljubitelj umetnosti pa bo lahko občudoval Mono Liso, ne da bi moral stati v vrsti v Louvru,“ je dejala komisarka EU za informacijsko družbo in medije Viviane Reding. „Čeprav so države članice dosegle že znaten napredek pri zagotavljanju večje dostopnosti kulturnih vsebin na internetu, so za pospešitev digitalizacije potrebne še dodatne javne in zasebne naložbe. Želim si, da bi bila evropska digitalna knjižnica Europeana s svojo bogato vsebino za javnost odprta še pred koncem tega leta.“
Komisija se je danes ponovno zavezala, da bo državam članicam pomagala pri prenosu njihovih dragocenih kulturnih vsebin na splet. V letih 2009–2010 bo 69 milijonov evrov iz programa EU za raziskave namenjenih za ukrepe digitalizacije in razvoja digitalnih knjižnic. Za isto obdobje bo iz evropskega programa za konkurenčnost in inovacije dodeljenih okoli 50 milijonov evrov za boljši dostop do evropskih kulturnih vsebin. Vendar pa je celotni strošek digitalizacije petih milijonov knjig iz evropskih knjižnic že sedaj ocenjen na okoli 225 milijonov evrov, v kar pa niso vključeni predmeti, kot so rokopisi ali slike. Za uresničitev vizije o evropski digitalni knjižnici Europeana bodo potrebne znatne naložbe nacionalnih ustanov, vendar pa trenutno večina držav za digitalizacijo namenja le omejena in razdrobljena sredstva.
Komisija je danes države članice pozvala, naj povečajo zmogljivosti za digitalizacijo in s tem omogočijo evropskim državljanom dostop do svojih zbirk, se povežejo z zasebnim sektorjem in se lotijo naslednjih prednostnih nalog:
- Za digitalizacijo je treba nameniti več sredstev ter določiti, koliko gradiva bo digitaliziranega.
- Večina držav še vedo nima primerne metodologije, tehnologije in izkušenj za arhiviranje digitalnega materiala, ki je bistvenega pomena, če želimo, da bodo do vsebin lahko dostopale tudi prihodnje generacije.
- Treba je izvajati skupne standarde, ki bodo omogočili, da bodo različni informacijski viri in podatkovne baze skladne z evropsko digitalno knjižnico Europeana in jih bo mogoče uporabljati.
- Rešiti je treba vprašanje avtorskih pravic, zlasti pravne rešitve za „dela sirote“ – dela, katerih avtorje je nemogoče najti, da bi lahko privolili v digitalizacijo (IP/07/508).
Obiskovalci digitalnih knjižnic lahko po digitalni poti na spletni strani British Library odkrivajo izvode prve tiskane knjige, znamenite Gutenbergove biblije, na strani French Institut National de l'Audiovisuel glas Marie Callas ali Jacquesa Brela ter Da Vincijevo mojstrovini Mono Liso na strani Louvra – vse brez vstopnine.
Prizadevanja nekaterih držav članic so lahko vzor pri pospeševanju digitalizacije kulturnih zbirk. Slovenija je leta 2007 sprejela Zakon o javno-zasebnem partnerstvu, ki zagotavlja nove možnosti za zasebno promocijo načrtov digitalizacije v javnih ustanovah. Slovaška je star vojaški kompleks preuredila v obsežen digitalizacijski center z roboti, ki obračajo strani. Finska, Slovaška in Litva so evropske strukturne sklade uporabile za zagotovitev dodatnih sredstev za digitalizacijo.
Vendar pa ocena Komisije kaže tudi, da v mnogih primerih obstaja razkorak med digitalizirano vsebino in njeno dostopnostjo na spletu. Tako na primer v Nemčiji samo eden od štirih muzejev z digitaliziranim gradivom to gradivo ponuja na spletu in samo 1 % digitaliziranega materiala iz poljskih arhivov je dostopnega na spletu.
