Državna informatika je osnova za delovanje širše javne uprave, je poudaril minister. A situacija po njegovih besedah ni prav dobra. Viri so omejeni, rešitve se podvajajo, na različnih ministrstvih imajo nekompatibilne rešitve. Zato je vlada že minuli teden sklenila, da se potrdi strateški svet za področje informatike, ki bo krovno telo za to področje.
Iz centralizacije informatike v javni upravi bodo po besedah Koprivnikarja izvzeti tisti deli javne uprave, ki imajo poseben varnostni status. S tem želijo doseči, da se bodo predpisali in uskladili enotni standardi na področju informatike, da se uskladijo informacijski in kadrovski viri, centralizirati želijo nabavno službo na področju informatike, ključni kader za razvoj pa želijo koncentrirati na sistemskem nivoju.
Cilj vseh ukrepov je, da se okoli 100 milijonov evrov, kolikor jih v javni upravi letno porabijo za področje informatike, nameni razvoju. Ta denar namreč zdaj porabijo predvsem za vzdrževanje obstoječih rešitev.
Po besedah ministra želijo "zmanjšati in preprečiti odvisnost od posameznih ponudnikov informacijskih rešitev". To nameravajo doseči z ločenim razvijanjem upravljanja z informacijsko varnostjo, ločenim upravljanjem s strojno opremo in ločenim naročanjem programske opreme. "Tako se bo situacija, v kateri si odvisen samo od enega ponudnika, izboljšala," pravi Koprivnikar.
Na ministrstvu za javno upravo so že ob nastopu ministra Koprivnikarja pojasnjevali, da predvidevajo vzpostavitev državnega računalniškega oblaka, v katerem se bodo izvajale storitve, ki uporabljajo občutljive, osebne in druge podatke ter informacije, ki jih država ne želi shranjevati izven svojega okolja.
Računalniški oblak naj bi državnim organom omogočil, da hitreje dosežejo svoje poslovne cilje, enotna infrastruktura pa naj bi prispevala k poenostavitvi postopkov razvoja in vzdrževanja. Med vodili so tudi boljše izkoriščanje licenčnih produktov, večja zanesljivost delovanja in transparentnost pri porabi virov. Omogočeni naj bi bili znatni prihranki.
Projekt je po septembrskih navedbah ministrstva vreden dobrih 14,4 milijona evrov, evropski sklad za regionalni razvoj pa bo prispeval večino oz. nekaj več kot 12,2 milijona evrov.
STA
