Nove številke, ki jih je objavila Komisija, kažejo, da se je rast širokopasovnih priključkov v lanskem letu (med julijem 2008 in julijem 2009 in to kljub slabšemu gospodarskemu stanju) povečevala po vsej EU, in sicer v povprečju za 10,7 %. V EU je bilo 1. julija 2009 približno 120 milijonov fiksnih širokopasovnih priključkov, od tega jih je bilo 11,5 milijonov dodanih od julija 2008.

Danska in Nizozemska sta še naprej vodilni v svetu po številu širokopasovnih priključkov, saj ima skoraj 40 % njunih prebivalcev širokopasovni dostop, zaradi prenasičenosti trga pa se nadaljnja rast upočasnjuje. ZDA, kjer je glede na statistiko OECD iz maja 2009 25,8 % novih širokopasovnih priključkov, število pa le počasi narašča, je prehitelo devet držav EU (Danska 37,3 %, Nizozemska 36,2 %, Švedska 31,3 %, Finska 30,7 %, Luksemburg 28,2 %, Združeno kraljestvo 28,4 %, Francija 27,7 %, Nemčija 27,5 % ter po novem tudi Belgija s 27,5 %). V Luksemburgu (+ 18,3 %) in na Portugalskem (+ 11,7 %) je bila rast leta 2009 višja v primerjavi z letom 2008.

Povprečni tržni delež uveljavljenih telekomunikacijskih operaterjev je v EU stabilen in znaša približno 45 % (najvišji je na Cipru, tj. 80 %, sledita Luksemburg in Finska s 67 %, najnižji pa je v Združenem kraljestvu s 27 %). Vendar njihova trenutna prevlada na širokopasovnih trgih (vključno s preprodajo maloprodajnih priključkov) strukturno upada, kar pozitivno vpliva na konkurenčnost osnovne infrastrukture predvsem zaradi razvezovanja lokalne zanke, ki tretjim osebam omogočajo dostop do omrežja. Popolnoma razvezane lokalne zanke in skupni dostop predstavljata 71,4 % digitalnih naročniških vodov (DSL), lansko leto jih je bilo 65,2 %. Število razvezanih lokalnih zank sicer narašča počasneje kot lansko leto, vendar raste na račun preprodaje, zaradi katere lahko novi operaterji na trg vstopijo z majhnimi naložbami. Slednja se je pri DSL od leta 2008 zmanjšala z 18,2 % na 10,6 %. Novi vstopniki na trg telekomunikacij so dejansko vedno več vlagali, s čimer so prispevali h konkurenčnejšem širokopasovnem trgu.

Iz poročila Komisije je tudi razvidno, da sta hitrost in kakovost širokopasovnega dostopa večji in boljši kot lansko leto. 80 % internetnih povezav v EU prenaša hitrost nad 2 Mbit/s (v primerjavi s 75 % lansko leto), kar je dovolj hitro za gledanje videoposnetkov na spletu, 15 % pa jih zmore več kot 10 Mbit/s, kar predstavlja 10-odstotno povečanje v primerjavi z januarjem 2009. Večja hitrost prenosa podatkov uporabnikom običajno zagotavlja večjo in boljšo izbiro po nižji ceni za megabajt.

Tehnološko gledano so pri širokopasovnem dostopu v Evropi najbolj razširjeni priključki DSL, saj jih je okoli 94 milijonov. Tudi dostop „optika do doma“ se je med julijem 2008 in julijem 2009 povečalo za 40 %, vendar trenutno predstavlja le 1,75 % vseh priključkov v Evropi, saj je mogoč le v nekaterih državah. Latvija ima največji delež optičnih priključkov glede na skupno število širokopasovnih linij, sledi ji Švedska z največjim številom optičnih priključkov. Mobilni širokopasovni dostop, ki ponavadi vključuje tudi mobilni internet za prenosne računalnike, je najbolj razširjen v Avstriji (13,8 %), na Švedskem (12,6 %), Portugalskem (10,8 %) in Irskem (8,3 %). Trenutna stopnja razširjenosti mobilnega širokopasovnega dostopa je 4,2 %, kar predstavlja 54-odstotno povečanje v primerjavi z januarjem 2009.