Minimalne obveznosti pokrivanja Simobilu kot tudi drugim operaterjem nalagajo pravila dražbe radijskih frekvenc, ki se je zaključila v ponedeljek. V njej so sodelovali Telekom Slovenije, Simobil in Tušmobil, ki so za frekvenčni prostor skupaj odšteli 148,74 milijona evrov.

Skladno s pogoji dražbe morajo operaterji javne komunikacijske storitve omogočiti 25 odstotkom prebivalstva po enem letu, 50 odstotkom prebivalstva po dveh letih in 75 odstotkom prebivalstva Slovenije po treh letih.

Pri Simobilu so pridobili tudi frekvence s posebno obveznostjo pokrivanja, na katere je vezana obveznost pokrivanja vsaj 95 odstotkov prebivalcev Slovenije s pasovno širino najmanj 10 Mbps v najkasneje treh letih ter pokrivanje 225 od 300 območij tako imenovanih belih lis.

Gre za posebej določena območja, v katerih je pokritost s fiksnim širokopasovnim dostopom zelo slaba ali pa je ni. V njih mora Simobil zagotoviti tako mobilne storitve kot tudi storitve ustreznega nadomestka fiksnega širokopasovnega dostopa.

Vlaganja v infrastrukturo bodo tako v prihodnjih letih bistveno okrepili. "Že sedaj lahko rečemo, da bomo poleg nadgradnje obstoječih baznih postaj, v prihodnjih treh letih izgradili še preko 120 novih baznih postaj, podrobnejše načrte pa še pripravljamo," so pojasnili v Simobilu.

Doslej so v omrežno infrastrukturo investirali okoli 25 milijonov evrov na leto, "osnovni plani do leta 2017 pa predvidevajo skoraj dvakrat višji letni znesek investicij kot doslej".

V operaterju so predstavili tudi svoj pogled na izvedbo paketne dražbe radijskih frekvenc. Kot je dejal Simobilov član uprave za tehniko Ulrich Rokita, po njihovem mnenju tip dražbe ni bil najustreznejši, bistveno previsoka je bila tudi izklicna cena. To se je pokazalo tudi v številu operaterjev - če bi zastavili nižjo začetno ceno, bi lahko privabili več dražiteljev.

Opozorili so tudi, da so neprodane ostale le frekvence, ki so bile rezervirane za Tušmobil, kar je po njihovem mnenju nerazumljivo.

STA