Prednosti samodejne prepoznave govora so predvsem pri prihranku časa, ki je potreben za izdelovanje fizičnega zapisa nareka ter njegovega preverjanja, kar pomeni, da se bo delo sodišča pospešilo. Sistem je praviloma uporaben pri vseh vrstah postopkov. Sistem so pozitivno sprejeli tudi sodniki. Glede na mnenja in ocene po trimesečnem preizkusnem obdobju se je izkazalo, da je sistem večini sodelujočim v pomoč.

Na vprašanje glede dejanske uvedbe sistema v vsakodnevno delovanje sodišč na ministrstvu odgovarjajo, da samodejni zapis govora predstavlja "noviteto pri delu sodišč", hkrati pa je tudi velik finančni zalogaj.

Trenutno so v fazi iskanja najboljšega možnega načina za uvedbo sistema. "V letošnjem letu nameravamo sistem zagotoviti uporabnikom, ki so sodelovali pri pilotnem projektu, in dodatnim uporabnikom. Nato bomo postopoma, v naslednji finančni perspektivi evropskih strukturnih skladov, nadaljevali s postopnim uvajanjem sistema," so pojasnili na ministrstvu.

V pilotnem preizkusu so za prepoznavo govora uporabljali rešitev Speechmagic ameriškega podjetja za prepoznavo besedil in govora Nuance, ki se že več let uporablja v slovenskem zdravstvu, še posebej v radiologiji. Vrednost trimesečnega projekta je znašala 54.000 evrov.

Podpora za slovenski jezik je bila razvita v sodelovanju s slovenskim podjetjem Interexport. Kot je pojasnil projektni vodja Robert Kregar, so za izdelavo podpore za slovenščino potrebovali dobro leto dni.

Največ težav so jim povzročili skloni - zaradi njih mora denimo sistem v slovenskem radiološkem besedišču prepoznati 60.000 različnih besed, kar je trikrat več kot v angleščini. Še večji izziv je predstavljalo sodno besedišče - to je v pilotnem preizkusu obsegalo kar 350.000 besed.

STA