V sodelovanju s podjetjem Ekliptik in inštitutom za anatomijo Medicinske fakultete v Ljubljani so zasnovali računalniško voden postopek elektro-magnetne navigacije, kjer kirurg s senzorji na kirurških orodjih in monitorjem izvaja del operacije.
Prvi poseg, ki so ga izvedli z računalniško vodeno navigacijo, je bil nameščanje medenične komponente umetnega kolka oz. t. i. ponvice. Postopek vsaditve umetnega kolka sicer predstavlja enega najuspešnejših operativnih posegov, saj milijonom ljudi omogoča bistveno izboljšano mobilnost z manj bolečinami in boljšo kakovostjo življenja.
Vendar tudi najuspešnejši kirurgi v približno 30 odstotkih primerov ponvice ne namestijo optimalno. To povzroča hitrejšo obrabo vsadka, zgodnejšo potrebo po zamenjavi vsadka, bolečine zaradi zatikanja, zlom vsadka, predčasno omajanje in izpah sklepa.
Z novim postopkom pa so omogočili natančnejše umeščanje ponvice. Če je bilo ob prostoročnem umeščanju odstopanje med realno in izmerjeno postavitvijo kolka deset stopinj, kar se je smatralo kot sprejemljiv in dober rezultat, pa je z elektro-magnetno navigacijo povprečno odstopanje dve stopinji.
Računalniško podprte operacije so v Valdoltri uvedli tudi pri zahtevnih osteotomijah - to je umeten zlom kosti, ki jo potem naravnajo in učvrstijo v popravljenem položaju.
Pogosto morajo namreč kosti pravilno namestiti v vseh ravninah, kar je zgolj z uporabo dvodimenzionalnih rentgenskih posnetkov med operacijo praktično skoraj nemogoče in hkrati zamudno ter zahtevno.
V teh primerih izvedejo pred operacijo virtualni operativni poseg, kjer na računalniku simulirajo določitev kostnih rezov in postavitev fragmentov. Nato izdelajo individualizirane šablone za namestitev na deformirano kost.
Poseben primer računalniško vodenega operativnega posega predstavlja periacetabularna tridimenzionalna osteotomija medenice, ki spada med najzahtevnejše operativne posege na kolčnem sklepu.
Razvili so kirurško tehniko z bolniku lastnimi šablonami in navigacijo, ki zvišata varnost posega in zmanjša izpostavljenost bolnika rentgenskim žarkom. Kot ugotavljajo, predstavlja ta poseg prvenec v svetovnem merilu.
Prav tako uvajajo tehniko personaliziranih vodil, ki kirurgu pomagajo pri uvajanju vijakov v vretenca prsne hrbtenice. Kirurg določi na virtualnem modelu hrbtenice idealen položaj vijaka, njegovo debelino in dolžino, kar predstavlja osnovo za izdelavo s pomočjo tridimenzionalnega tiskalnika izdelane šablone iz biopolimerov, ki se natančno prilega površini med operacijo prikazanim strukturam hrbtenice.
V šabloni je vključena vodilna luknja za smer vijaka, prek katere kirurg med operacijo izvrta luknjo za vijak v kost. Analiza posegov pri 16 tako operiranih bolnikih pa kaže na izredno natančnost metode, ki je tudi bolj varna in hitrejša od obstoječih.
V prihodnje načrtujejo še računalniško vodene operacije za izboljšanje gibljivosti sklepov, predvsem komolčnega in kolčnega. Kot navajajo, se v svetu trenutno veliko multinacionalk ukvarja z razvojem tovrstne tehnologije, izredno je tudi zanimanje za dosežke v Valdoltri.
STA