Ni čudno, da smo Evropejci dobili idejo za robota, ki pride na dom in odnese smeti, saj imamo polno starih mestnih jeder z ozkimi ulicami, kjer velika smetarska vozila nimajo dostopa. Povsod tam se lahko premika robot DustCard, ki ga pokličemo po telefonu in mu oddamo smeti, ko se pojavi pred našimi vrati. Kot je dejal koordinator projekta DustBot, ki ga delno financira EU, profesor Paolo Dario: »DustCard je res kanta na kolesih, vendar ima tudi veliko pameti. Toliko, da se lahko sam giblje po uličicah.«

Robot ima tri ravni inteligentnega nadzora. Prva mu omogoča avtonomno gibanje, med katerim s tipali (kamera) gleda pred seboj in se izogiba stalnim in občasnim oviram (oseba mu stopi na pot). Med drugim ima vgrajen sistem za razumevanje govora. Druga raven je infrastruktura oziroma brezžično omrežje, postavljeno na področju, kjer bo predvidoma robot opravljal svojo funkcijo. Prek omrežja sistem v vsakem trenutno pozna položaj robota (ali robotov) ter ga do cilja vodi po najkrajši poti oziroma ga pošlje na naslov, kjer so zahtevali njegove stzoritve. Tako ima robot na voljo poleg lastne pameti (elektronika v njem) dostop do zmogljivosti računalnikov v omrežju – drugače rečeno, pameten je celoten sistem. Tretja raven pa je le za res kritične primere. Kar robot vidi, vidi tudi operater v nadzornem centru in ta lahko poseže v upravljanje robota, a le takrat, ko vse drugo odpove ali pa človek želi škodovati robotu. Trenutno potekajo terenski testi in kmalu bi roboti lahko opravljali svojo funkcijo v starih mestnih jedrih.
www.dustbot.org