Bolj realistično pomeni, da gledalec tudi z drugimi čutili in ne zgolj z vidom in sluhom, občuti dogajanje na zaslonu. V podjetju Philips so razvili jopič, ki prenaša občutek dotika. Ne tako realistično, da bi se zvili od bolečine, ko glavnega junaka nepridiprav udari v trebuh, temveč bolj subtilno. Pričara mu občutek mravljincev, ki gomazijo po hrbtenici(pri kakšni bolj napeti situaciji), pritisk na okončinah ali ritmične pritiske na prstni koš, kar simulira hiter srčni utrip. Da je to mogoče, so v jopič vgradili 64 neodvisno nadzorovanih sprožil, ki se lahko stisnejo in sprožijo 100 krat v sekundi. Pri vsem pa je zanimivo, da dve bateriji tipa AA zagotavljata eno uro delovanja tudi v skrajnem primeru, ko vseh 20 motorjev deluje simultano. Podatki o tem, kaj naj jopiča pričara je lahko bodisi zapakirano skupaj s filmov na DVD, ali pa gre za od filma neodvisno upravljanje.

Navidezni zapredek (virtual cocoon) pa je razvila skupina strokovnjakov univerz v Yorku in Warwicku. Izgleda kot čelada, z vgrajenim zaslonom visoke ločljivosti in vgrajenimi zvočniki za prostorski zvok. Unikatne pa so dodatne cevke, prek katerih v notranjost brizgajo vonjave in tako gledalcu dajo možnost, vonjanja navideznega sveta v katerem se nahajajo. Cevke so tudi v okolici ust, tako da lahko gledalec tudi okuša navidezno hrano. Dodana je tudi funkcija nadzora »zraka«, ki s pomočjo majhnih ventilatorjev in grelcev pričara občutek temperature in vlažnosti.

Moj mikro, April 2009